V Sloveniji je z modro frankinjo zasajenih slabih 700 hektarjev vinogradov,od tega tri četrtine v Posavju in četrtina v Podravju, kar predstavlja skupaj nekaj manj kot pet odstotkov vseh zasajenih trt v Sloveniji. Posavski vinogradniki in vinarji pa si že več kot desetletje prizadevajo za večjo prepoznavnost modre frankinje s festivalom, ki so ga začeli najprej z ocenjevanjem in mednarodnim posvetom konec maja in končali s festivalsko predstavitvijo nagrajenih vin na sevniškem gradu v začetku junija.

Čeprav gre za sorto, ki je skupna dediščina držav bivše Avstroogrske, so strokovnjaki Inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu leta 2016 potrdili, da je modra frankinja avtohtona slovenska sorta. Rojstni kraj modre frankinje je na vinorodnem območju v okolici Slovenskih Konjic, odkrita je bila pred več kot 300 leti.

Starša modre frankinje sta pozabljena slovenska rdeča sorta vranek ali tičenska črnina ter debela belina (gouais blanc). Debela belina je bila do sredine 19. stoletja najbolj razširjena evropska bela sorta in je pravi naravni Casanova, saj je starš kar 128 žlahtnim sortam grozdja, med drugim tudi chardonnayu, rizlingu, rebuli in šiponu. 

Vendar pa se tudi nad frankinjo zbirajo temni hrvaški oblaki, saj je švicarski vinogradniški strokovnjak dr. Jose Vouillamoz aprila letos na mednarodnem posvetu predstavil, da južni sosedje raziskujejo, ali je bila morda ena od prednic te sorte modra kosovina. Hrvati bodo brskali še dlje v zgodovinsko preteklost in skušali dokazati, da je frankinja izvorno njihova sorta. Toda realno je nemogoče dokazati za nekaj stoletij nazaj, kaj je v resnic raslo v vinogradih. Z vidika sedanjih pridelovalcev pa je pomembneje, da ima ta sorta dobre temelje za prihodnost. Te so zgradili v zadnjem desetletju in s široko slogovno pahljačo, kakršno so predstavili na sevniškem gradu in jo sedaj pridelujejo posavski vinarji, jo zagotovo ima.

Najboljša frankinja iz kleti Jelenič

Strokovna komisija: Grega Repovž, Ožbej Peterle, dr. Klemen Lisjak, dr. Guillaume Antalick, Francois Botton, Jure Grubar, Andrej Bajuk, Miha Ritonja in Robert Gorjak je na 12. ocenjevanju maja ocenila 61 modrih frankinj. Med njimi je bilo 14 vzorcev zadnjega vinskega letnika 2021, 32 starejših frankinj, deset rosejev, tri penine in dve predikatni vini iz modre frankinje.

Največje število točk v kategoriji predikatov je za modro frankinjo iz sušenega grozdja letnika 2010 prejela Vinska klet Prus, srebrno priznanje pa za likersko vino Keros letnik 2018 Vinarstvo Kerin. V kategoriji penečih vin je najvišje priznanje prejela penina Blanc de noirs iz Vina Kozinc, srebrno priznanje pa penina Zara rose iste kleti. Bronasto priznanje za penino iz modre frankinje, metliško penino rose, je prejela KZ Metlika, Vinska klet Metlika. Ti so prejeli tudi najvišje število točk za rose iz modre frankinje.

V kategoriji zadnjega vinskega letnika so podelili dve zlati priznanji, in sicer Kmečki zadrugi Krško in Janku Kobalu. Srebrno priznanje za modro frankinjo letnika 2021 je prejel David Kozinc. V kategoriji starejših letnikov sta si drugo mesto delili frankinji KZ Krško – Klet Krško in modra frankinja First Lady, za katero stoji KŠTM Sevnica. Zlato priznanje z najvišjo oceno letošnjega tekmovanja pa je za modro frankinjo letnika 2017 prejel Marjan Jelenič in z njo prejel naziv prvaka festivala modre frankinje.

Ocenjevalce so letos presenetile modre frankinje letnika 2021, ki so običajno namenjene hitri porabi ter zato sadne in lažje. Letos so se tudi v tej kategoriji pojavile bogate, ki potrebujejo še čas za zorenje. Tudi v rose obliki se ta sorta izkaže, vendar potrebuje še več skrbi v vinogradih in kleti. V najbogatejši različici, starani v lesu, pa je odnesel zmago letnik 2017, čeprav sta bila zelo dobra tudi letnika 2016 in 2018.