Primorski vinogradniki se pod pokroviteljstvom Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica že 50 let srečujejo na vinogradniško-vinarskem posvetu. Pri tem so se zgledovali po štajerskih kolegih, ki še nekoliko dlje zbirajo za stroko najpomembnejše podatke o posameznih vinskih letnikih. Kot je povedal na vseh posvetih prisoten in sedaj že upokojen vinogradniški strokovnjak Hilarij Kosta, se je vsa leta povečevalo število sodelujočih vin.
Visoka kakovost vin te dežele je prav rezultat dobrega sodelovanju med strokovnjaki novogoriškega zavoda, štirih večjih kleti – KZ Brda, Vinakoper, Vinakras in Vipava 1894 – ter zasebnih vinarjev. Osrednja tema letošnjega jubilejnega posveta pa so bile lokalne in avtohtone sorte, ki predstavljajo polovico pridelka sedaj največje slovenske vinske regije s 6300 hektarji in 5000 vinogradniki ter z letnim pridelkom nekaj čez 20 milijonov litrov vina.
Primorske vinarje so nagovorili številni gostje. Roman Žveglič, predsednik KGZS, je poudaril, da je Primorska edina dežela, kjer se obseg vinogradov v državi povečuje. Obenem se je zvišala kakovost vin, vinarji sledijo trendom okusov, ki jih zahtevajo pivci.
Erik Masten iz Kmečke zveze Trst je izpostavil, da se je na tem območju povečalo število kleti, dobrih vinarjev in ugled vin na državni in mednarodni ravni. Na prvem posvetu leta 1973 so vinogradniki govorili o ceni grozdja, ki jo je priznaval zadružni sistem kmetom, sedaj pa o avtohtonih vinskih sortah grozdja. KGZ Nova Gorica se je tudi zahvalil za pomoč in sodelovanje z rojaki na drugi strani meje, ker v Italiji nimajo kmetijske svetovalne službe. Zato za pomoč kmetom skrbi Kmečka zveza, to strokovno vrzel pa so velikokrat zapolnili s slovenskimi strokovnjaki. »Veliko dela pa še čaka dvolastnike pri pravilnikih in zakonodaji dveh držav. Še vedno nam ni uspelo zaščititi vin, ki jih pridelujemo v obeh državah, terana in rebule. Za zamejce pa je zelo pomembno ohranjanje stikov in strokovno sodelovanje z vinarji v matični domovini.«

PRETOK IDEJ OB ZAHODNI MEJI HITREJŠI
Na strokovnih srečanjih so se primorski vinarji predvsem učili drug od drugega, čeprav so znani po individualnosti, saj vsak interpretira svoje območje po svoje.
Silvan Peršolja, direktor KZ Brda: »V Sloveniji je 27.000 vinogradnikov in 14.600 hektarjev s trto. Treba je skrbeti za vinogradnike, ki bodo od te dejavnosti živeli še naslednjih 20 let.

Slovensko vinogradništvo je cela veriga in v njej vsi delamo zato, da bi Slovenijo postavili na svetovni vinski zemljevid.«Ob zahodni meji je bil pretok idej veliko hitrejši. Zelo pomembno je tudi, kdo obvladuje to zemljo, nadaljuje tradicijo, kljub pritiskom je malo posestev zdrsnilo v tuje roke. Primorska ima največje povprečje vinogradniške površine na kmetijo in največji delež izvoza vin v Sloveniji.

Silvan Peršolja, direktor KZ Brda
Marjan Colja, direktor Vinakras, je dejal, da mora vsak okoliš stati za svojimi sortami: Brda za rebulo, Vipavska dolina za zelenom in pinelo, Kras za vitovsko grganjo ter Istra za malvazijo in refoškom. Izpostaviti je treba zgodbe, ki temeljijo na teritoriju, in na tem graditi turizem.
Enologinja mlajše generacije Nika Gregorič iz kleti Vipava 1894 pa je dejala, da je šla ta klet (sedaj v avstrijski lasti) skozi številne preobrate in se sedaj postavlja na prave tirnice.

OHRANJANJE LOKALNIH, ODKRIVANJE STARIH AVTOHTONIH SORT
Primorska je po obsegu vinogradov prehitela Štajersko in je tako s 6300 hektarji največja vinorodna dežela, ki ima 5000 vinogradnikov in povprečno 1,3 hektarja vinograda na kmetijo. V zadnjih enajstih letih se je obseg vinogradov sicer zmanjšal za 2,8 %, a to je kljub vsemu manj kot na ravni države, kjer je stopnja zmanjšanja skoraj 10 %. Primorski vinogradniki pridelajo več kot polovico lokalnih sort, v Istri prevladujeta refošk in malvazija, v Brdih rebula, v Vipavski dolini pa je še vedno glavni merlot, za njim pa malvazija, sauvignon in rebula. Na Krasu podobno kot pred pol stoletja prednjači refošk (za teran) na tri četrt površinah, avtohtona predstavnica pa je vitovska grganja. Tradicionalnim in svetovnim sortam se je v registru dovoljenih vinskih sort pred dvema letoma pridružilo še nekaj novih – tri tolerantne sorte fleuretal, merlot kantus in sorelli ter običajni marselan in tanat (slednji je dovoljen samo v Istri).
V zadnjem obdobju je rahel porast stekleničenega kakovostnega in vrhunskih vin. Cene vina pa so se zvišale zanemarljivo in komaj pokrivajo stroške, sta predstavili Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo, in Tamara Rusjan, specialistka za vinarstvo, iz KGZ Nova Gorica. Andreja Škvarč iz Trsničarskega središča Vrhpolje pa je predstavila izvirno ampelografsko dediščino – številne avtohtone primorske sorte.
V treh kolekcijskih zbirkah so ohranjene številne stare sorte, kot so gnjet, beli teran, izolana, črna borgonja, piranski refošk, trevolina, čedajc, pokalica, rožica in druge. Te sorte niso v redni pridelavi, jih je pa vedno mogoče obuditi. Ohranjanje starih genskih virov vinske trte je pomemben tako za potencialno pridelavo kot z vidika biotske pestrosti, saj uniformiranost sort tudi slovenskega vinogradništva ni zaobšla.
Andreja Škvarč, iz STS Vrhpolje, je predstavila sedem avtohotnih vinificranih sort vinske trtea: vrtovko, planinko, dišečko, danijelo, sladki teran, pokalco in vitovsko grganjo.
DO 2030 BREZ PESTICIDOV
Stare sorte so lahko eden od načinov boja proti podnebnim spremembam, ki povzročajo vinogradnikom številne nove izzive, o katerih je spregovoril dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete. Med večjimi težavami je pomanjkanje vode, saj so se zvišale temperature, več je sončnega obsevanja, padavin pa manj. Pojavili so se tudi novi škodljivci. Določene sorte s podnebnimi spremembami pridobivajo, spet druge izgubljajo. V kleteh pa nastajajo manj harmonična vina, z več sladkorja oz. alkohola in manj kislin. Grozdje in vina so drugačna, na trg prihajajo zato novi kloni, tudi obdelava vinogradov se je precej spremenila. Zaradi pogostih neurij s točo bodo v vinogradih potrebne mreže, na vratih pa so nove zakonodajne omejitve.
»Do leta 2030 si je EU zadala cilj obdelavo brez pesticidov, tj. brez škropljenja. V vinogradništvu je s pravočasnimi nadomestnimi ukrepi mogoče škropljenje zares ukiniti, vseeno pa je to politična odločitev, ki bo do leta 2030 prizadela vse kmete,« je novico kot dejstvo izpostavil dr. Rusjan.
»Fitofarmacija bo v zameno ponudila pripravke za večjo odpornost rastlin, ki jih je veliko na trgu. Rešitve so tudi v genskem inženiringu, križanju odpornejših rastlin in novih mikrovirusih (ki se hranijo z glivami). Ne glede na vse naj ostane vinogradništvo del narave, je poudaril dr. Denis Rusjan.