Zadnji dve leti je na Primorskem in v Furlaniji – Julijski krajini potekal projekt Interreg Italia – Slovenija z imenom Acquavitis: Inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v čezmejnem vinogradništvu. Glavni cilj projekta je bil doseči boljše upravljanje z vodnimi viri. Podnebne spremembe nam prinašajo pogostejša sušna obdobja, zato je količina vode, ki je na razpolago vinski trti, čedalje bolj omejena. Da bi bili čim bolj pripravljeni na izzive prihodnosti, smo v okviru projekta proučevali tudi različne tehnike oskrbe tal oz. vpliv različnih mešanic rastlin za kratkotrajno ozelenitev na vodni stres vinske trte in kakovost grozdja. V ta namen smo v letu 2021 izvedli poskus v vinogradu in na podlagi rezultatov poskusa prišli do nekaterih ugotovitev.

Poskusni vinograd z domačim imenom Polzelce je v lasti Selekcijsko-trsničarskega središča (STS) Vrhpolje, ki je del Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Vinograd leži v vinorodnem okolišu Vipavska dolina, med Slapom in Ložami, na nadmorski višini 130 metrov, ekspozicija je severovzhod, povprečen nagib pa 8 %. Trte sorte malvazije na podlagi kober 5 BB so bile posajene leta 2014. Medvrstna razdalja je 2,5 metra, razdalja v vrsti je en meter, gojitvena oblika je enošparonska.

Pred začetkom izvajanja poskusa smo v vinogradu vzeli vzorec zemlje in opravili kemijsko in mehansko analizo tal. Gre za težka tla, ki sodijo v teksturni razred glinaste ilovice. Tla so zmerno kisla z reakcijo tal 5,6 in zmerno humozna z vsebnostjo humusa 1,53 %. Stopnja preskrbljenosti tal s fosforjem je siromašna (razred A), s kalijem srednja (razred B), z magnezijem pa dobra (razred C).

Poskus smo zasnovali s tremi obravnavanji, v treh ponovitvah, v vsaki je bilo 12 trt, tako je bilo skupno število trt v poskusu 108. Obravnavanja so bila sledeča: kratkotrajna ozelenitev z mešanico navadne grašice, navadnega graha in ovsa (količina semena 100 kg/ha), kratkotrajna ozelenitev z belo, rjavo in črna gorjušico (količina semena 15 kg/ha) in tretje obravnavanje, kjer so bila tla ves čas neozelenjena. Setev obeh mešanic smo opravili 18. 3. 2021.

Med rastno dobo je bila obdelava tal v vinogradu naslednja: kjer je bila posejana mešanica grašice, graha in ovsa, je bilo 6. julija izvedeno mulčenje, dan pozneje pa obdelava z vrtavkasto brano. V obravnavanju z belo, rjavo in črno gorjušico pa je bila izvedena samo obdelava tal 7. junija, mulčenje pa ne, saj je bila mešanica slabo razrasla, redka, zelene mase je bilo malo. Vzrok je verjetno pozna setev, za omenjeno mešanico bi bila namreč primernejša jesenska setev. Neozelenjena tla v tretjem obravnavanju so bila dvakrat v rastni dobi obdelana z vrtavkasto brano.

Vpliv različnih oskrb tal na vinsko trto smo ovrednotili z meritvami vodnega potenciala in meritvami fizikalno-kemijskih kazalnikov grozdja pred trgatvijo.

VODNI POTENCIAL

Preden predstavimo rezultate meritev vodnega stresa, še nekaj besed o vodnem potencialu oz. vodnem stresu.

Vodni potencial je merilo za razpoložljivost vode v nekem sistemu. Označimo ga z grško črko Ψ (»psi«), enota je Pa. Za meritve vodnega potenciala poznamo različne metode, v našem poskusu smo vodni potencial merili s tlačno – Scholanderjevo komoro. To je priprava, ki služi za natančne meritve vodnega potenciala rastlin. List odrežemo, voda iz ksilema prehaja v sosednje celice, kjer je vodni potencial bolj negativen. Odrezan list zapremo v Scholanderjevo komoro in povečujemo tlak, ko se na odrezani površini listnega peclja pojavi kapljica ksilemskega soka, odčitamo vrednost tlaka. Tlak, ki je potreben, da se pokaže kapljica, ustreza potencialu tlaka, ki je bil v ksilemu, preden smo list odrezali. Predvidevamo, da je izmerjeni ksilemski vodni potencial blizu vrednosti vodnega potenciala cele rastline.

Poznamo različne vodne potenciale vinske trte – vodni potencial pred zoro, vodni potencial lista in vodni potencial stebla. Vodni potencial stebla je dober pokazatelj vodnega statusa vinske trte (vodni stres), saj obstaja močna korelacija med vodnim potencialom stebla in transpiracijo vinske trte. Zato smo se v poskusu odločili, da bomo merili vodni potencial stebla (Ψ steam). Za vsako metodo je predpisan določen protokol vzorčenja listov in opravljanja meritev. Za meritve vodnega potenciala stebla se liste vzorči sredi dneva. Pred tem morajo biti vsaj eno uro zaviti z dvema folijama, najprej s plastično, nato pa še z aluminijasto. Po eni uri ali več jih previdno odtrgamo s pecljem vred in opravimo meritev s Scholanderjevo komoro.

Meritve uvrstimo v pet razredov: brez stresa ter blag, zmeren, močan in pretiran stres. Vsak vodni stres ni negativen, saj ima blag vodni stres pozitivne učinke na razvoj in dozorevanje grozdja.

MERITVE VODNEGA STRESA

Meritve vodnega potenciala stebla (Ψ steam) smo opravili trikrat: 21. 6., 21. 7. in 21. 8. 2021.

Poskus je bil enoleten, kar je prekratko obdobje za dokončne zaključke, kljub temu pa lahko enoletni rezultati kažejo na določene razlike med obravnavanji.

Preglednica 1: Meritve vodnega potenciala stebla (Ψ steam), vodni stres

                               Vodni potencial (Pa) – vodni stres

Obravnavanje/Datum                  21. 6. 2021 21. 7. 2021     21. 8. 2021

Grašica, grah, oves                      –0,76 – blag          –0,63 – blag    –0,88 – zmeren

Gorjušice               –0,77 – blag   –0,70 – blag          –0,98 – zmeren

Neozelenjeno       –0,83 – zmeren                –0,78 – blag   –1,00 – zmeren

Vrednosti vodnega potenciala stebla so bile pri vseh meritvah najvišje pri trtah, ki so rasle na obdelanih tleh, kjer ni bila izvedena kratkotrajna ozelenitev; pri mešanici navadne grašice, navadnega graha in ovsa pa so bile pri vseh meritvah najnižje. Vrednosti pri mešanici gorjušic so bile nekje vmes, ponovno pa je treba opozoriti, da je bilo razraščanje omenjene mešanice skromno, verjetno zaradi prepozne setve.

SPREMLJANJE DOZOREVANJA GROZDJA   

Tri tedne pred predvideno trgatvijo smo spremljali dozorevanje grozdja z osnovnimi fizikalno-kemijskimi parametri. Z vzorčenjem grozdja smo začeli 23. 8. 2021 in zaključili 6. 9. 2021.

Značilnih razlik med kratkotrajnima ozelenitvama z dvema različnima mešanicama rastlin ni bilo. Analiza grozdja s trt, ki so rasle na neozelenjenih tleh v primerjavi z analizo grozdja s trt, ki so rasle na kratkotrajno ozelenjenih tleh, pa je pokazala sledeče: vsebnost skupnih kislin je nižja, vsebnost vinske kisline je nižja, pH vrednost je višja, masa jagod je nižja, nalaganje sladkorja je slabše oz. počasnejše. Glede na našteto lahko rečemo, da je bila slabša kakovost grozdja s trt, ki so rasle na neozelenjenih tleh. Glede na ugotovitve poskusa lahko zaključimo, da se je kratkotrajna ozelenitev tal izkazala kot primeren način oskrbe vinogradniških tal, saj je imela pozitiven vpliv tako na zmanjšanje vodnega stresa pri vinski tri kot tudi na kakovost grozdja. Poskus je dobra osnova za delo v prihodnje, saj je preskrba trte z vodo odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od upravljanja z vinogradniškimi tlemi.

Delo na projektu Acquavitis je bilo financirano v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija Interreg 2014–2020.