V Mariboru je delujočih kar šest tržnic, poleg osrednje na Vodnikovem trgu, še na Pobrežju, Teznem, Taboru, mala tržnica v Kersnikovi ulici in Dobrava. Nezadovoljstvo pa se je pred nekaj meseci pojavilo med ponudniki na Trgu svobode v središču mesta, kjer je zadnjih 17 let vse do letošnje pomladi prodajale sadjarske oz. zelenjadarskih kmetije, članic Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor( ZPVM), ki pridelujejo na integrirani način.

Okrog petnajst ponudnikov, ki so prodajali na v središču mesta, sedaj prodaja samo še na glavni tržnici, saj so bili ob začetku koronavirua obveščeni, da je prodajni prostor na Trgu svobode ukinjen, ker za prodajo niso ustrezni, s čimer pa se ne strinjajo. Erna Skok, predsednica ZPVM pravi, da je bila prodaja na starem prodajnem mestu bistveno boljša, minimalne pogoje za delo pa imajo imajo zagotovljene. “Na Vodnikovem trgu je prodaja dobra samo v soboto, v sredo in petek kupcev skorajda ni in samo od enega dobrega tržnega dneva v tednu kmetje ne bomo mogli živeti. Na staro tržnicozaposleni, ki kupujejo v mestu dopoldan in invalidi ne pridejo, zato si bomo morali nova prodajne točke iskati drugod, kjer nam bodo dovolili prodajati lokalno hrano. Sami jo zato že razvažamo po Sloveniji, nekaj tudi v vrtce in šole in v svoji prodajalni na dvorišču. Naša kmetija v Rošpohu pri Mariboru je sicer velika 13 ha, na 6,5 ha pridelujemo jabolka in na hektarju breskve in jagode. V pridelavo zelenjave na dveh hektarjih smo se preusmerili po dveh velikih pozebah sadja v letu 2016 in 2017, “nam je predstavila posestvo Erna Skok.

BOLŠJAK NA TEZNU OSTAJA ČRNA TOČKA

Za pojasnilo smo povprašali tudi Natašo Matijevič, vodjo mariborskih tržnic pri podjetju Snaga, ki nam je pojasnila še ozadje slabega delovanje mariborske najstarejše tržnice pri Dravi. “Glavna tržnica je skoraj opustela po prenovi v z nefunkcionalnimi dežniki v obdobju župana Kanglerja. Ti branjevcem v slabem vremenu niso nudili zaščite, zato smo jih lani marca odstranili in sedaj imamo na tržnici stare in 18 novih stojnic, za katere smo pridobili sredstva delno prek občinskega in delno prek evropskega projekta, nekaj je prispevala še Snaga. Lokalni kmetje so v tem času izgubljali prodajo, zato je naš glavni cilj povečati obiskanost tržnice. Na tržnici sedaj prodaja in ima za celo leto rezervacijo 240 ponudnikov, zanjo plačajo glede na stojnico od 120 do 240 evrov in še dnevna tržnino od 3,6 do 4,2 evra. Tržnica je odprta vse dni v tednu, in medtem ko trgovine ostajajo zaprte, smo pridobili zanjo dovoljenje gospodarskega in kmetijskega ministrstva,tako da je sedaj odprta tudi ob nedeljah, prvič je bila odprta minulo nedeljo. Razdeljena je na sektorje za prodajo zelenjave, mlečno-mesni pokriti paviljon, kjer je tudi prodaja jajc, kruha, suhih mesnin. Na zgornjem platoju prodajajo še ekološki kmetje, in ena ekološka kmetija še mlečne izdelke še v pokritem delu tržnice. “

In odkod izvirajo težave s ponudniki na Trgu svobode? Matijevičeva odgovarja, da so na Trgu svobode prodajali na v integrirano pridelavo vključeni kmetije zelenjavo in druge pridelke, vendar na zato neustreznih pogojih,brez vode, elektrike, toaletnih prostorov. Z ukinitvijo prodaje na tem prostoru v središču mesta so zelo nezadovoljni, zato so odprli tudi peticijo na facebooku, vendar so imeli člani ZPVMB, ki jih je okrog 80 razprtije, že pred tem medsebojne razprtije, saj je lahko na Trgu svobode ob sredah in petkih prodajalo le 15 kmetov, drugim pa niso dovolili zraven. Ob sobotah pa so prodajali še na stari mariborski tržnici in pobrali smetano kupcev na obeh mestih. Ob tem so še marsikdaj nepravilno obveščali kupce, da pridelujejo na ekološki način, kar pa ni res, saj so imeli ekološki kmetje prav tako svojo tržnico na Glavnem trgu, ki pa smo jo ob začetku prenove Koroške ceste( ob kateri je Glavni trg) zaprli in jo prestavili na zgornji plato glavne tržnice, kjer prodaja sedaj deset ekoloških kmetij.”

Matijevičevo vprašamo še o eni nevralgični tržni točki v mestu ob Dravi, bolšjem trgu, ki se je razmahnilna Teznem, tja pa se je preselili tudi precej ponudnikov zelenjave, čeprav prodaja živilob stojnicah s kramo iz celega sveta ni najbolj primerna. Vodja mariborskih tržnic pravi, da so si prizadevali za prepoved prodaje zelenjave na bolšjaku, kar pa jim pri inšpektorjih ni uspelo- ker imajo prodajalci minimalne pogoje za prodajo imajo, jim tega niso mogli preprečiti, je odgovorila Matijevičeva.

MOTEČ OBČUTEK, DA JIM JE PRODAJA NA GLAVNI TRŽNICI ODVEČ

Tretje mnenje o težavah po ukinitvi sedme mariborske “tržnice” nam je dodala Marija Kos iz Ruperč, ki je že tretja generacija v njeni družini po babici in mami, ki prodaja na mariborski stari tržnici in je hkrati članica ZPVM, z možem obdelujeta tri hektarje veliko kmetijo.

“V Združenju pridelovalcev zelenjave Maribora nas je skoraj 100 članov, vendar jih je lahko na Trgu svobode prodajalo le 15, oz. ozek krog ljudi, ki je bil blizu bivšemu županu, ker drugim niso dovolili. Prodaja na osrednji tržnici se je zmanjšala tudi zaradi prodaje v trgovskih središčih, manjših tržnicah in bolšjaku na Teznem. Sem zato, da postane stara tržnica spet osrednja in zaživi. Vsa promocija je bila sedaj vsa zadnja leta usmerjena na Trg svobode, marsikdo od kupcev pa ni vedel, da je hkrati odprta stara tržnica. Na Trgu svobode so imeli višje cene kot od nas na Vodnikovem, sredi konkurence so jih jih morali znižati. Sedaj negodujejo, da je na stari tržnici manj kupcev, a zakaj kupci-, če so se ti nanje navadili v središču mesta, ne pridejo za njimi ?, se sprašuje Marija Kos. “Najbolj boli to, da ta omejen krog ponudnikov ni dovolil, da bi prodajali po višjih cenah še drugi in da jim je prodaja na glavni tržnici odveč, čeprav je imela na njem vedno tudi večina od njih rezervirano mizo ob sredah in petkih. Škoda je, da stara tržnica ne živi in precej zaslug imajo zato prav ti prodajalci na Trgu svobode. Prav bi bilo, da bi bila dobro delujoča le ena tržnica v Mariboru, ne pa da se kupci in prodajalci izgubljamo po celem mestu. Stara tržnica pa je bila od nekdaj namenjena manjšim pridelovalcem za sprotni dodan zaslužek, večji pa si morajo najti tržne poti drugje, ne pa, da bi radi na njen obogateli,” sklene Marija Kos.