Brez povezanega iskanja rešitev kmetijske politike, lokalnih skupnosti, stroke in vinogradniških društev je slovensko vinogradništvo vse bliže črnemu scenariju, po katerem bomo ohranili le 12.000 ha od sedanjih 15.356 ha registriranih vinogradov. Za obdelanost najbolj strmih in razdrobljenih leg, zlasti v Posavju, na Štajerskem in Prekmurju, skrbi 25.000 ljubiteljski vinogradnikov, starih povprečno 60 ali več let, njihovih potomcev pa pridelava grozdja po ceni, ki ne pokrije niti stroškov, ne zanima.Ti pesimistični trendi so VINIS- Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, spodbudili, da je na temo, kako ohraniti obdelanost vinogradniških površin, pripravila 5. april problemsko konferenco v Virštanju na Kozjanskem in nanjo povabili tudi mag. Tanjo Strniša, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več v tiskani izdaji tednika Kmečki glas št. 16.