»Letošnje leto je z vidika izvajanja kmetijske politike nenavadno, vsi roki, tako za subvencijske vloge, ekološko in integrirano kmetovanje so bili podaljšani do konca marca. Trije meseci zamude na terenu se nam zelo poznajo, saj je treba z izvajanjem kontrol izvesti še vrsto spremljevalnih aktivnosti, kot so izobraževanja kontrolorjev, načrtovanje,« pravi Robert Rojko, direktor največje slovenske certifikacijske organizacije v kmetijstvu Kon-cert iz Maribora, ki certificira več kot 5000 kmetij in organizacij. Certificirajo ekološko kmetovanje in predelavo, integrirano pridelavo, shemo Izbrana kakovost, zaščitene kmetijske pridelke in živila, Global G.A.P., Vegan, biodinamično pridelavo Demeter ter partnerske in zasebne sheme. V podjetju je zaposlenih 11 notranjih in 19 zunanjih kontrolorjev, ki imajo največ dela poleti.
»Od lani do letos smo uspeli izvedbo celotne kontrole od kmetije naprej digitalizirati. Prenos podatkov iz ene baze v drugo in od stranke do kontrolorja, ki so prej potovali po pošti, so sedaj na cilju z enim klikom. S tem smo zmanjšali administrativno delo tako za zaposlene kot za kmete. Še vedno pa je problem skupna državna aplikacija – kmetijsko ministrstvo nam še vedno ne daje sproti evidenc, zato nimamo svežih podatkov, koliko kmetij se je letos v Sloveniji v celoti vključilo v eko kmetovanje. Pri Kon-certu jih certificiramo 2936, podatek o obsegu vključenih površin pa bomo imeli na voljo šele 25. oktobra.«
Letos so pridobili nekaj večjih strank na Primorskem – tako v integrirano kot ekološko pridelavo so se vključili na novo vinogradniki, ki pridelujejo grozdje za Vinakoper, Vinakras in kooperanti KZ Brda. Tudi velike kleti namreč načrtujejo del butične pridelave, certifikacija pa predstavlja na trgu višjo dodano vrednost. Prvi pogoj za vključitev v eko pa je dobra vinogradniška lega, brez te ne gre.

EKOLOŠKE KMETIJE SE POVEČUJEJO, GOSPODARJI STARAJO
Zaradi prvega leta izvajanja skupne kmetijske politike 2023–2027 po novih pravilih se število ekoloških kmetij ni zmanjšalo, pač pa so nekatere, ki so bile vključene v eko le delno, vključile – v glavnem z intenzivnimi nasadi – v integrirano pridelavo, ker so te kombinacije dovoljene.
Plačilo za travinje, ki kot kategorija zemljišč prevladuje v ekološkem kmetovanju, ostaja v glavnem enako kot v prejšnjem obdobju – iz 156 evrov/ha se je zvišalo na 159 evrov/ha.
Za njive se je plačilo povečalo iz 340 na 607 evrov/ha, za vrtnine na prostem je 1021 evrov/ha in v zavarovanih prostorih 1131 evrov/ha, za hmeljišča 796 evrov/ha. Plačilo za sadovnjake je 885 evrov/ha, za vinograde 888 evrov/ha in za vse intenzivne nasade v preusmeritvi 1200 evrov/ha.

Povečala pa se je obtežba po hektarju iz 0,2 GVŽ na 3 GVŽ. »Največ izstopov iz eko je zaradi starosti gospodarjev. Kljub vstopu nekaj uspešnih mladih gospodarjev je tudi v tej kategoriji kmetov starostna struktura zaskrbljujoča. Posledica strukturnih sprememb, podobno kot v kmetijstvu v celoti, pa je povečevanje povprečne velikosti ekoloških kmetij iz 10 hektarjev na povprečno 14 hektarjev,« predstavi gibanja s terena Jože Rantaša, vodja certificiranja ekološkega kmetovanja. Vse več je tudi eko kmetij, kjer so starši samo kmetovali, mladi pa jih obdelujejo vzporedno s službo, tako da je vključenih vedno manj čistih kmetij. Ekološki kmetje imajo na voljo zelo omejeno izbiro kombinacij z drugimi ukrepi, ena od teh je kombinacija z avtohtonimi sortami ali določenimi ukrepi iz SOPO sheme, npr. konzervirajoča obdelava. Ta pride v poštev v glavnem za poljedelce, ki pa se v eko kmetovanje zadnja leta vključujejo manj. »S prodajo največjega slovenskega žitnega podjetja je bistveno manjši odkup slovenskih ekoloških žit, ta prihajajo v Slovenijo sedaj v glavnem iz Italije in Hrvaške,« doda Rojko kot specialist za certificiranje predelave.

IZ IZBRANE KAKOVOSTI V INTEGRIRANO PRIDELAVO
»Z letošnjim letom so ponovno uvedena plačila za integrirano pridelavo (IP), ki jih v zadnji finančni perspektivi SKP ni bilo. Kmetje zato sedaj opuščajo shemo izbrana kakovost in se vključuje v IP, ker so zato spodbude in bistveno manj dela in nadzora. Pri Kon-certu je vanjo po zadnjih podatkih vključenih 1085 kmetij, in sicer 555 vinogradnikov, 236 sadjarjev in oljkarjev, 410 poljedelcev, 142 zelenjadarjev in 20 hmeljarjev. Do odstopov pa že prihaja pri poljedelcih, ker so spremenili zneske z nekaterimi kombinacijami, pri odločanju pa je še vedno na prvem mestu denar. V IP morajo kmetje najprej uporabljati razpoložljiva ekološka sredstva in mehanske ukrepe, šele tem sledijo kemični, in opraviti več analiz (dušika) v primerjavi s konvencionalno pridelavo. Od eko pridelave pa se IP razlikuje, da je mogoče dovoljena uporaba sintetičnih gnojil in dovoljenih pesticidov. Sicer pa bodo vse tehnološke podrobnosti znane šele maja, ko se bodo začele prve kontrole,« pojasni Jelka Potočnik, vodja enote certificiranja – sheme kakovosti in vodja kakovosti.
V Sloveniji so bile nekatere sheme zastavljene nedodelano, meni Rojko. »V obdobju, ko IP ni bila subvencionirana, je nastala shema Izbrana kakovost, v katero se sicer zelenjadarji, vinogradniki in žitarji niso vključili. Sedaj pa kmetje iz nje izstopajo.«

»Vsaka shema potrebuje nekaj let, da zaživi in bi morala imeti prodajni zaključek na trgu, tako kot ga ima ekološka pridelava. Veriga mora biti sklenjena od začetka do konca – če bi se IP razširila še na marketing in prodajo, bi skozi promocijo dosegli višjo dodano vrednost tudi pridelovalci prodajalci in bi shema lahko živela daljše obdobje. Ker pa tega ni in se ti pridelki prodajo kot konvencionalni, lahko po zaključku subvencij ponovno pričakujemo upad.«

VKLJUČITEV V SHEMO SENENA PRIREJA DO KONCA JUNIJA
»Na Kon-certu zbirajo do 30. junija prijave za vključitev v shemo Senena prireja. Vendar pa je razlika med seneno prirejo kot ukrepom v strateškem načrtu in shemo, ki spada v evropsko shemo zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil, in sicer – zajamčena tradicionalna posebnost,« opozarja Jelka Potočnik. Shema je sedaj še v nastajanju na MKGP in ko bo potrjena, bodo lahko po njej izvajali certificiranje. Na certifikatu je že doslej pisalo seneno mleko (kravje) ali ovčje oz. kozje seneno mleko. Za meso pa bo navedeno goveje, ovčje, kozje ali konjsko seneno meso. Za vključitev v to shemo morajo rejci krmiti živali z najmanj 70 % voluminozne krme oz. največ 30 % močnih krmil, uporaba silažne krme ni dovoljena. Živali morajo biti 120 dni na paši oz. mora kmet oddati vlogo, če ta ni izvedljiva. Vključene so še nekatere druge zahteve za dobro počutje živali. V shemo vključeni kmetje bodo za ta način reje nagrajeni s 148,37 evra po hektarju travinja, zanimiva pa je zlasti za ekološke rejce pa tudi druge z manj intenzivno prirejo na hribovskih območjih. Kombinacija vključitve v shemo Senena prireja skupaj s plačilom za travinje v ekološkem kmetovanju omogoča kmetiji plačilo 307 evrov po hektarju travinja in je tako neke vrste obliž za živinorejo za kmetovanje na manj ugodnih območjih.