Sanja Ferjančič, slovenska vinska kraljica iz hiše pinele in merlota

Sanja Ferjančič, 27. slovenska vinska kraljica v okviru Pomurskega sejma, prihaja iz Planine nad Ajdovščino, kjer vipavska burja brije čez trto in generacije, ki jo obdelujejo. »Vinogradi so bili igrišče mojega otroštva, življenjska učilnica na prostem,« se je predstavila na kronanju kot kraljica vseh slovenskih vin in študentka na magistrskem študiju fizioterapije v Izoli.

Sanja izhaja s posestva, kjer označujejo začetek vinarstva Ferjančič z letnico 1809, sedaj pa z njim nadaljujeta že šesta in sedma generacija: oče Peter in mama Anica, brat Domen z ženo Marušo in sinkom Maksom ter brat Aleks. Že od malega so se v družini šalili, da bo nekoč prevzela vinski prestol, a je ob prijavi malo oklevala, ker je postala lani tudi brucka. Obveznosti ob križanju študijskih in kraljevskih zadolžitev pa bi bilo lahko hitro preveč. Kljub temu je uspešno končala prvi letnik bolonjskega magistrskega študija, na katerem jo čaka še eno leto dela.

»Rada delam z ljudmi in potrebujem dinamično delo, saj sem tudi športni tip, vsak dan tečem, kolesarim. Zato tudi zelo rada vodim degustacije na našem posestvu. Sem pa bila letos veliko manj kot prejšnja leta v vinogradih, v njih je zanesljivo največ mama,« pravi Sanja, ki gleda pod prste tudi plačnikom, saj vodi na kmetiji še računovodstvo. Letos pa prebije veliko časa na vinskih poteh, njen šofer je v glavnem njen fant, vabil za številne dogodke po državi ji ne zmanjka.

»Obiskala sem rez najstarejše vinske trte v Mariboru, Dobrote slovenskih kmetij in salon sauvignona na Ptuju, festival cvička na Dolenjskem in festival modre frankinje v Sevnici, junija festival zelena v Vipavskem križu, avgusta praznik terana in pršuta v Dutovljah. Organizatorji opažajo, da je letos obisk povsod nekoliko slabši, morda je preveč dogodkov, premalo usklajevanja med njimi ali pa so nekateri premalo oglaševani. Zelo zanimiva osebna izkušnja pa je bila zame predstavitev vin v domu upokojencev v Gradišču nad Prvačino, kjer so mi z veseljem prisluhnili.«

Lege za avtohtone sorte so zelo omejene

Za kraljičino vino si je Sanja izbrala avtohtono vipavsko sorto pinelo, iz domače kleti letnika 2023. Drugače skoraj ne more biti, saj prihaja iz hiše pinele in iz Planine, kjer je ta sorta ljubljenka, vendar pa so površine zanjo zelo omejene. V celi Vipavski dolini je posajena le na okrog 80, in prav tako avtohtoni zelen na 60 hektarjih. Praznik pinele je v tej vinogradniško-sadjarski vasici vsako leto na velikonočni ponedeljek. Med vini Ferjančič pa dajo velik poudarek prav tako avtohtonemu zelenu in tradicionalnima sortama rebuli ter malvaziji. Vendar ni bilo vedno tako, saj je Peter Ferjančič začel uspešno vinarsko pot leta 1991 s prevzemom kmetije in sajenjem mednarodnih sort. Na posestvu je tako še vedno največ posajenega sauvignona, za sveže vino pod belo etiketo, pod katero so še chardonnay, zelen, malvazija, rebula in rose. Med najboljšimi vinarji Slovenije so se utrdili z merlotom, v zadnjih dveh desetletjih pa izjemno zvišali kakovost vseh vin. Povezovalna nit njihovih belih vin je prepoznavna, na nosu čista sortnost s poudarkom na sadnosti in svežini. Rdeča vina pa so večplastna tako na nosu kot v okusu, dozorelost grozdja se v njih pretoči v bogato, uravnoteženo strukturo, z dolgim odtisom v ustih, prav eleganca pa jim doda izjemno pitnost.

Na posestvu pridelajo v letniku 50.000 litrov vin oz. povprečno liter po trti, obremenitve pa so seveda različne, glede na željeno kakovost vina. Ob obisku je bil gospodar Peter sredi priprave zemljišča za sajenje novega vinograda, kot bivši strojnik v gradbeništvu marsikatero delo opravi sam. »Lani smo rekli, da vinogradov ne bomo več širili, pa smo letos posadili že dva,« v smehu doda Sanja, Peter pa pojasni razloge: »Za buteljčna vina, zlasti za paradno pinelo, ki je vsa v buteljkah, nam primanjkuje grozdja. Dobro vino je vedno mogoče prodati, toda lega nam določa, katero sorto lahko kam posadimo. Pinela potrebuje zemljišče na laporju, ki ga nimamo. Na parceli na Planini bomo zato ob 3000 trtah sauvignona spomladi posadili še 1000 trt te sorte. Na tem kraškem svetu, s flišno zemljo, moramo iz vrtače naprej izkopati kamenje, da dobimo prst pod njim. Kamenje zatem vrnemo v izkopano luknjo in nad njega nanesemo izkopano prst. Obdelovalnih zemljišč je bilo na Planini vedno malo, varovali so jih za pridelavo hrane. Na nižinski legi v Dolenjem pa bomo sadili laški rizling, odličen za našo vipavsko belo zvrst. Grozdje dokupimo le za sveža vina, a ga je vsako leto težje. Letos smo imeli že 29. marca točo in veliko trt je praznih.«

Dobro vino premaga sod

Vina Ferjančič posegajo zadnja leta v Sloveniji po najvišjih priznanjih, Peter Ferjančič z letošnjimi nagrajenimi vino na ocenjevanju Vino Slovenija: veliko zlato za fino rdeče 2019 ter pet zlatih medalj. Za chardonnay in rose 2023, merlot 2021, pinelo brut natur in cabernet franc 2020. Na ocenjevanju letos marca so v Portorožu z najboljšo svežo malvazijo 2023 premagali vse istrske, v občini Ajdovščina je letos njihovo županovo vino chardonnay, 2022.

V klet pa prenaša svoje znanje in ustvarjalnost ob očetu, s katerim sta dober tandem, Domen, ki je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani doštudiral agronomijo in sledi vinskim smernicam tudi v tujini. »Od začetka do konca so moje nove zgodbe klasična penina iz pinele, mirno vino zelen Domen in rose iz merlota. Prvo penečo pinelo, brut natur, sem stekleničil v letniku 2019, na kvasovkah leži dve leti. Ta sorta se kot osnova za mehurčke dobro obnese, paziti je treba le, da nima previsokega alkohola. Kupce zanje imamo v gostinstvu, kamor prodamo 80 % naših vin. Dodali ji bomo še suho peneče vino iz muškata, po charmat metodi, ker je v Sloveniji še precej ljubiteljev takšnih vin. Moj zelen je edino vino v kleti, fermentirano spontano. Lani pa sem spremenil še predelavo merlota za rose, stisnil sem ga kar iz celega grozdja in brez maceracije. Zato ima več cvetnih in ne več toliko sadnih not, in je zelo eleganten, s 13 % alkohola, pa tudi bogat. Za velika vina, kot je fino rdeče ali merlot, uporabljam vedno nove, francoske barike, pa kljub temu v njih ne prevladuje okus lesa. Za naša vina pa je v aromatiki značilno dobro ravnovesje med sadnostjo in žganostjo soda. Za zvrst fino belo že od leta 2008 maceriramo grozdje en teden in vino zorimo v velikih lesenih sodih. Leta 2019 se ji je pridružila še zvrst fino rdeče iz merlota, cabernet sauvignona in cabernet franca.«

Domen želi nadgraditi tako vina kot kmetijo, ker meni, da obstajata le dve možnosti – navzdol ali navzgor. » Delež vrhunskih vin povečujemo, kar pomeni, da podaljšujemo obdobje zorenja. V kleti zato primanjkuje prostora za sode, delo je sedaj zelo oteženo. Pripravljen je že načrt za novo klet z zmogljivostjo dobrih 100.000 litrov v dveh in pol nadstropjih. Upam, da bodo letos zbrana že vsa dovoljenja, kot kmetija bomo zanesljivo kandidirali tudi na razpisu za naložbe v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja. «

Na kmetiji jih obišče, odkar so med korono uredili degustacijske prostore, vedno več gostov. Od lani oddajajo še dve sobi s štirimi ležišči, poleti je več tujih, med letom pa več domačih gostov. »Naša vina so naprodaj v večini dobrih restavracij v Ljubljani in na Gorenjskem ter Primorskem. Tuji gostje se prav tam z njimi srečajo prvič, in nekaterim so tako všeč, da potem pridejo k nam. Da te med vsemi dobrimi vinarji v Sloveniji izberejo in pridejozato iz Ljubljane ali Bleda samo po vino, je izjemno priznanje, ki nam zares veliko pomeni,« sklene Anica Ferjančič.