Kmetijski ministri višegrajskih držav in  Bolgarije, Romunije, Hrvaške in Slovenije so se   na  povabilo madžarskega ministra za kmetijstvo dr. Istvána Nagyja  sestali v Budimpešti. Kmetijski ministri so razpravljali o  trajnostni ogljičnih ciklih, procesu vrednotenja in  potrjevanje strateških načrtov skupne kmetijske politike (SKP), trajnostni preskrbi s hrano in kratkih dobavni verigah.

V prvem delu zasedanja, ki je bilo namenjeno razpravi o strateških načrtih in njihovem prispevku k pravičnejšemu in bolj zelenemu evropskemu kmetijstvu, je  državni sekretar  mag. Aleš Irgolič, ki je zastopal Slovenijo dejal, da je za čim hitrejše in nemoteno potrjevanje strateških načrtov  ključen hiter odziv Evropske komisije. Zato Slovenija tudi podpira nadaljevanje strukturnega dialoga za pripravo strateških načrtov. V nadaljevanju je predstavil razporeditev neposrednih plačil sheme za podnebje in okolje ter način doseganja ciljev strategije od vil do vilic. Ob tem je dodal, da veliko pozornost Slovenija v novem programskem obdobju posveča tudi ekološkemu kmetijstvu. Zato bo finančno podpirala naložbe za spodbujanje nadstandardnih praks za okolje, naravovarstvo in prilagajanje na podnebne spremembe.

Državni sekretar  je še povedal, da v novem strateškem načrtu načrtujemo spodbude za vse dejavnike,  ki pospešujemo sekvestracijo ogljika in bodo vključene v intervencijske sheme za podnebje in okolje ter kmetijsko-okoljska podnebna plačila. Dodal je, da sledimo tudi obvezam za zmanjševanje izustov  metana. Ob tem je izpostavil, da moramo za večjo vključenost kmetov v trajnostne ogljične cikle upoštevati različne dejavnike; »Vzpostaviti je treba ustrezen EU okvir za certificiranje odvzemov ogljika in zmanjševanje ostalih izpustov  iz kmetijstva, ki mora biti preprost za  kmeta in upoštevati  različne dejavnike, s katerimi se soočajo kmetijska gospodarstva v EU, tipe tal podnebne značilnosti ter različne strukturne specifike«. Poudaril je tudi pomen javne službe kmetijskega svetovanja in njene vloge pri prenosu znanja ter spodbujanju kmetijskih praks, ki zmanjšujejo izpuste  toplogrednih plinov oziroma ohranjajo sekvestracijo ogljika.

V zadnjem delu zasedanja so se ministri pogovarjali o pozitivnih učinkih kratkih dobavnih verig, kjer je državni sekretar Irgolič izpostavil, da se v Sloveniji 80% vseh kmetijskih proizvodov, ki jih pridelajo kmetje, odkupi in proda s posredovanjem zadrug; veliko jih ima v lasti tudi trgovine, ki zagotavljajo oskrbo lokalnega prebivalstva. Vseeno na tem področju vidimo še veliko možnosti za krepitev kratkih verig in zagotavljanje lokalno pridelanih kmetijskih proizvodov končnemu potrošniku.

Ob zaključku konference so ministri podpisali tudi skupno deklaracijo, kjer so se zavezali k skupnem sodelovanju pri razvoju prihodnosti evropske skupne kmetijske politike.