Mednarodna zveza ekoloških kmetijskih gibanj IFOAM za Evropo poudarja, kolikšen delež nacionalnih proračunov evropske skupne kmetijske politike bo treba nameniti ekološkemu kmetovanju v vseh državah članicah, da bi do leta 2030 dosegli povprečni cilj EU 25 odstotkov kmetijskih zemljišč v ekološki obdelavi.

Po raziskavi, ki jo je naročila organizacija IFOAM  Evropa, bi morala Evropska unija od leta 2023 dalje nameniti tri do petkratnik sedanjega zneska proračuna SKP za predelavo in vzdrževanje ekološkega kmetovanja. Glede na njihov potencialni nacionalni cilj, izhodišče in stopnje plačil bi morale države članice v nekaterih primerih nameniti 10-krat več državnega proračuna za podpore ukrepom ekološkemu kmetijstvu.

Jan Plagge, predsednik IFOAM   za Evropo je  izjavil: „Kljub razočarajočemu dogovoru o uredbi o strateških načrtih SKP se države članice še vedno soočajo z veliko odgovornostjo, da zagotovijo, da bo naslednja SKP reševala propadanje biotske raznovrstnosti in podnebno krizo. Običajne kmete je treba spodbuditi k prehodu na ekološko kmetovanje, ekološke kmete pa je treba ustrezno nagrajevati za javne dobrine, ki jih izvajajos pridelavo kakovostne hrane ob hkratnem varovanju narave. Večja podpora ekološkemu kmetovanju je pametno orodje javne politike, ki bo zagotovila, da bo naslednja SKP prispevala k zelenemu dogovoru kmetijskih ciljem.  Četrtina kmetijskih  zemljišč v ekološki pridelavi v EU do leta 2030 bo mogoče le, če bodo države članice namenile veliko večji delež proračuna SKP za ekološko predelavo in vzdrževanje v primerjavi s trenutno predvideno v večini držav. “

 Eric Gall,   namestnik direktorja IFOAM Organics Europe, je dodal: “Ekološko gibanje je zaskrbljeno, ker kljub jasnemu cilju EU, da se ekološko območje v desetih letih potroji, nekatere vlade trenutno v svojem osnutku načrtujejo znižanje stopenj plačil za ekološko kmetovanje. Strateški načrti SKP  predvidevajo očitno nezadostne proračune za dosego lastnih ambicij. Z novim ekološkim akcijskim načrtom EU in pravimi političnimi spodbudami za povečanje pridelave in povpraševanja po ekoloških proizvodih je doseganje cilja 25% dosegljivo pod pogojem, da države članice v svojih strateških načrtih SKP namenijo ustrezen proračun in stopnje plačil ekološkim kmetom. “

Prenizek delež SN za  eko 

IFOAM Organics Europe je na svoji generalni skupščini predstavil novo študijo „Obeti in razvoj ekološkega kmetijstva v nacionalnih strateških načrtih SKP“. Študija prikazuje cilje, ki jih mora vsaka država uresničiti za dosego svojih potencialnih nacionalnih ciljev in  prispevati k povprečnemu cilju EU za 25%.

 Leta 2019 je imela Evropa 9% ekoloških  površin s povprečnimi stopnjami plačil 213,15 evrovpo hektarju. Le 64% certificiranih ekoloških

površin trenutno prejema plačila za ekološko podporo, kar znaša skoraj 2 milijona evrov podpore SKP na leto (Opomba: Povprečna stopnja plačil, odstotek podprtih certificiranih površin in skupna poraba so podatki za leto 2018).

Če bi do leta 2030 dosegli 25% ekoloških  zemljišč v EU, bi morala EU:

• med letoma 2019 in 2030 potroji površino organskih površin;

• do leta 2030 povečati skupne izdatke SKP za 3-5 krat;

• 9–15% proračuna SKP namenite ekološkim površinam (namesto 3% kot leta 2018).

Če bi do leta 2030 dosegli 25% organskih zemljišč v EU, bi morale države članice:

• povečati plačilne stopnje na hektar pred letom 2030 in  razmisliti o povečanju stroškov, saj so bile stopnje plačil nazadnje določene leta 2014;

• Nekatere države z nizko stopnjo podpore ekološkemu kmetovanju bi morale razmisliti o 5-10-kratnem povečanju izdatkov, da bi dosegle realne cilje za svoje nacionalno območje organskih zemljišč.

V skladu z IFOAM Evropa bi morale države članice v svoj strateški načrt SKP uvesti nacionalni cilj na podlagi analize proizvodnih potreb ekološkega sektorja in njegovega prispevka k SKP.

 Komisija bi morala zagotoviti, da vsi strateški načrti SKP vključujejo cilj za ekološka zemljišča, ki predstavlja pošten prispevek k 25-odstotnemu cilju EU. Države imajo različne izhodišča in bi morale imeti različne cilje, države članice z že več kot 25-odstotkov ekoloških zemljišč pa bi morale še naprej razvijati ekološko kmetovanje.