Letošnji pridelek grozdja po državi nakazuje na količinsko dober letnik, in da bi vinogradniki in vinarji, ki so zaradi koronakrize imeli največji izpad prodaje, izpraznili kleti za naslednjo trgatev, so se tisti z največjimi zalogami prijavili na krizne ukrepe zelena trgatev, krizna destilacija in krizno skladiščenje. Te je ob pandemiji uvedla in jih bo finančno podprla Evropska komisija.

Po vsej državi bodo letos ostale brez dozorelega pridelka trte na 294,4 hektarja, največ v Vipavski dolini in na Štajerskem, medtem ko se vinogradniki na Krasu in v Prekmurju za ukrep niso odločili. Za krizno destilacijo so na MKGP, od koder so nam posredovali podatke, prejeli 62 vlog 45 različnih vlagateljev, od tega 31 fizičnih oseb in 14 pravnih. Predvidena skupna količina slovenskih vin za destilacijo je 7.204.057 litrov vin, od tega 6.923.757 litrov iz večjih vinskih kleti in zadružnih kleti, 280.300 litrov pa od ostalih vinarjev. Za krizno skladiščenje vin so prejeli 19 vlog večinoma družinskih vinogradnikov, in sicer za 1.128.707 litrov, od tega 856.664 litrov vin letnika 2019 in 272.043 litrov letnika 2018. Ti podatki so trenutni, saj bodo točni podatki na voljo po končani administrativni kontroli, predvidoma ta teden.

 DESTILACIJA NA HRVAŠKEM IN V ITALIJI

Za krizno destilacijo, na katero lahko kleti prijavilo 30 odstotkov prijavljenih zalog letnika 2019, se je odločila tudi KZ Metlika. Tatjana Malešič, direktorica te zadruge, je dejala, da so jim ostale še precejšnje zaloge letnika 2018, ki so ga odkupili 70 odstotkov več kot v povprečnem letniku, in letnika 2019. Ker prodajo kar 60 odstotkov vina prek horeca sektorja, ki letos od marca do maja praktično ni delal, so jim ostale zaloge, zato bodo dali v destilacijo 200.000 litrov, ki jih bodo destilirali na Hrvaškem, in prejeli krizno nadomestilo 80 centov po litru. V letošnjem letniku pa pričakujejo količinsko povprečen pridelek, kar pomeni okrog 0,5 milijona litrov.

Med prijavitelji vin za destilacijo je tudi klet Vipava 1894, iz katere bodo destilirali 825.000 litrov presežnega vina, medtem ko svoje predelave destilatov pod lastno blagovno znamko vinjak Pilon ne bodo povečali. Letina 2020 pa tudi njim nakazuje količinsko in kakovostno dober pridelek, ocenjuje Jakob Blaschitz, direktor kleti Vipava 1894.

CVIČKARJI BODO PRIDELALI MANJ

KZ Krško, ki v letniku pridela 1,5 milijona litrov, a se s presežki cvička ukvarja že zadnje tri letnike, je na destilacijo prijavila 300.000 litrov vina, destilirali ga bodo v Italiji, zaloge preteklih dveh letnikov pa so počistili. V letošnjem vinskem letniku bodo imeli ravno nasprotne težave, nam je predstavil Jure Grubar, direktor in enolog kleti, saj jim je 15. aprila 20 odstotkov pridelka vzela pozeba, prvi teden avgusta pa po prvih ocenah dodatnih 20 odstotkov še toča, zato bodo v letniku 2020 pridelali le 60 odstotkov količine rednega letnika.

IZ KRIZNE DESTILACIJE IN SKLADIŠČENJA IZLOČENI MALI VINOGRADNIKI

V uredništvo smo prejeli tudi stališče Alojza Slavka Topliška, predsednika Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis, ki je zapisal: »Krizni ukrepi so v največji meri za vinogradnike in vinarje nesprejemljivi in nikakor ne rešujejo naših problemov v tej krizni situaciji in še manj na daljši rok. Kaj pa pomeni vinogradniku ukrep zelene trgatve, s katerim si ne pokrije niti vloženih stroškov na hektar površine, če pa mu staro in neprodano vino kljub temu ostane v kleti? Mar kdo res verjame, da se bo zaradi tega ukrepa vinski trg sprostil do te mere, da bo prostor za vina prejšnjih, še neprodanih letnikov? Ker pa med ukrepi nismo nikjer zasledili nobene novice o omejitvi uvoza vin, se lahko upravičeno bojimo, da bodo sproščene količine, ki bi hipotetično nastale ob popolni zeleni trgatvi slovenskega grozdja, takoj nadomeščene z makedonskim, madžarskim, čilskim, južnoafriškim … vinom!

Ukrepa krizne destilacije in skladiščenja vina z določeno mejo najmanj 30.000 litrov pridelanega vina v letih 2018 in 2019 sta nas, male vinogradnike, popolnoma izločila, brez kakršne koli javne razprave in brez možnosti vložitve naših predlogov, ki bi ublažili tudi krizo 8000 vinogradnikov in vinarjev, ki smo povezani v zvezi Vinis. Med člani naše zveze je le malo vinogradnikov, ki bi letno pridelali 30.000 litrov vina, vseeno pa predstavljamo 80 odstotkov slovenskih vinogradnikov, ki ravno tako občutimo posledice epidemije. Ukrepi, ki se sprejemajo na državni ravni, bi po vsej logiki morali veljati in blažiti krizo vsem