Če ne bomo konkurenčni v Sloveniji, bodo namesto nas pridelovali v Furlaniji

Klet KZ Goriška Brda se je po krizi, ki so jo zadružniki najbolj čutili od leta 2009 do konca leta 2012, začela zadnja leta ekonomsko dvigovati na tržnem valu priljubljenosti belih, svežih, lažjih vin, kot jih pridelujejo tudi sami. Zadnji poslovni rezultati – lani so odkupili od 410 vinogradnikov 6,5 milijona kilogramov grozdja in ustvarili 11 milijonov evrov prihodkov- jim omogočajo, da zmanjšujejo zamik pri plačilu grozdja in postopno zvišujejo ceno grozdja. Na točki uspeha pa gledajo naprej, dolgoročno zagotovilo da med uspešnimi tudi ostanejo, je le stalna zagotovljena količina pridelka grozdja iz specializiranih vinogradniških kmetij.

Čeprav  velja, da so Brda najbolj z vinogradi in  generacijsko najbolj pomlajen del naše male vinarske dežele, dolgoročni trendi skrbijo tako Marjana Lesico, poklicnega vinogradnika in predsednika upravnega odbora  KZ Goriška Brda in Silvana Peršoljo, dolgoletnega direktorja vinske kleti v zadružni lasti. Uspeha na domačem in svetovnih trgih, kamor se zdaj vse uspešneje prebijajo, saj 40 odstotkov pridelave že izvozijo, ni mogoče graditi na prevladujočih ljubiteljskih in starejših vinogradnikih. Ugotavljata namreč, da so v Brdih vinograde opuščali zaradi težke ekonomskega položaja, zdaj pa predvsem zaradi visoke starostne strukture, veliko njihovih pridelovalcev je starih več kot 70 let.

Skozi krizo z  odlaganjem obnov

»Naša klet ima 410 zadružnih vinogradnikov, od tega je le 40 velikih, intenzivnih, ki obdelujejo okrog 10 ali več hektarov. Potem imamo 240 vinogradnikov z 0,75 ha do 2, 3 ha in ti bodo oddajali grozdje, dokler bodo zmogli obdelavo. Od vseh 400 jih sodeluje intenzivno v izobraževanju 160, prihodnost kleti pa bi morali graditi predvsem na večjih pridelovalcih, z 12 ha do 20 ha vinogradov, in ti so lačni zemlje. Kmetije bi morali povečati, ker je to edino smiselno tako z vidika konkurenčnosti kot kakovosti. Naj bo jasno- najboljše grozdje prihaja od večjih, ne manjših pridelovalcev. In še vedno ga gre veliko čez mejo,v Italijo. Tudi od 140 zasebnih vinogradnikov, vključno z vsemi zelo znanimi, saj jih morda le deset ves pridelke trži sama. Z drugačnimi prijemi kmetijske politike bi lahko briški vinogradniki postali konkurenčnejši, in več vina prodali sami,« izpostavi bistveni cilj kleti Silvan Peršolja. Več v tiskani izdaji KMečkega glasa.