Varovanje tal za zdravo življenje

Kmetijska zemljišča še vedno privlačna za zaslužkarje Pogajanja o varovanju tal na evropski ravni propadla

 Slovenije najbolj katastrofalne posledicami nepravilne rabe tal, kot je izginjanje celih obdelovalnih območij, kot se dogaja po svetu , doslej  niso prizadele,  zato pa se že desetletja ukvarjamo s konfliktom interesom med različnimi rabami tal in njihovemu neuspešnemu usklajevanju, ker je težava  še vedno preozko, sektorsko načrtovanje rabe tal.

Na to so opozorili tudi na okrogli mizi »Zdrava tla za zdravo življenje«, ki jo je pripravil  Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) skupaj z Ministrstvom  za okolje in prostor (MOP) ob izteku letošnjega mednarodnega leta tal. Zaradi ključnega pomena tal za trajnostni razvoj sta ga tej temi posvetila  Organizacija združenih narodov ter organizacija Global Soil Partnership na zasedanju decembra 2013 in 5. december razglasila  za svetovni dan tal.

Tla predstavljajo enega od neobnovljivih naravnih virov, ki ga najpogosteje ogrožajo erozija, zmanjšanje količine organske snovi, onesnaževanje, zasoljevanje, zbijanje, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, pozidava, zemeljski usadi in poplave, je zapisala Evropska komisija. Lidija Stebernak, državna sekretarka na MOP pa je na posvetu poudarila, da na aktivnosti v smislu preprečevanje oziroma zmanjševanja navedenih groženj ne moremo gledati zgolj iz zornega kota prostorskih in okoljskih vsebin, vključno s področjem voda in varstva narave, temveč se na MOP trudijo v ta prizadevanja pritegniti  prav tako zelo pomembne druge resorje: kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarstvo, promet. Tla so ne glede na njihovo rabo del celotnega okolja, obravnavamo pa jih še vedno razdrobljeno, in spreminjamo prej na slabše kot na bolje, je poudaril kot soorganizator  posveta dr. Borut Vrščaj iz KIS.

Tla občutljiva kot dojenček

Slovenija ima le 17 odstotkov ravninskih površin, zato je z dobrimi kmetijskimi površinami zelo omejena, pritiski na plodne ravnice pa tudi zaradi izjemno močnih drugih interesov zelo veliki. Na kmetijstvo leti zato velikokrat očitek, da je glavna cokla razvoja, zato bo potrebne veliko energije za dialog med prostorskim razvojem in kmetijstvom, je dejal dr. Blaž Repe iz Filozofske fakultete. Pozidava kmetijskih zemljišč, umešanje infrastrukturnih objektov, industrijskih con so zato še vedno največje težave, pri omejevanju in urejanju česar zakonodaja ni bila niti najmanj uspešna. Mag. Maja Simoneti iz Ljubljanskega urbanstičnega zavoda je zato poudarila, da dogajanja v prostoru s tlemi niso nič drugega kot odraz tega, kako ljudje živimo in kaj se izplača. Tla so zato še vedno ranljiva kot dojenček- ker so apetiti in zaslužki veliki, pri nas pa je zidati na njivi še vedno lažje kot pa obnavljanje starih stavb in prestrukturiranje industrijska območij. Zato so potrebni mehanizmi zaščite in skupni jezik med varuhi kmetijskim zemljišč in prostorskimi načrtovalci, saj imajo oboji iste cilje. Prostorski načrtovalci se zato zavedajo, da zakoni ne vodijo razvoja v prostoru in niso bistveni, zakonodajo je treba razumeti širše, ker gre zakonodaja v eno smer, življenje pa v drugo. Za sprejem dobre zakonodaje pa je potrebno veliko več, kot da samo objava predlogov zakonov in javna razprava na spletni straneh pristojnih ministrstev.