Na njive s pomočjo inovativnega preimenovanja GSO v NGT

Gensko spremenjene rastline (GSR) postopno, a zelo vztrajno prodirajo v kmetijstvo držav Evropske unije, ki so sedaj vsaj zakonodajno še ena redkih tovrstnih oaz v svetu. Na evropski ravni namreč že od lani pospešeno poteka razprava o postopkih in zakonodajni odobritvi rastlin oz. semen, nastalih s pomočjo novih genskih tehnologij (NGT). Z njimi so predlagatelji v bistvu ustvarili bližnjico oz. obvoz do zakonodajne odobritve GSR. Glavni interes za reforme obstoječih evropskih uredb o GSR imajo multinacionalke, ki obvladujejo trg semen v EU in svetu. Strokovnjaki in nevladniki pa opozarjajo, da bodo kmetje še bolj odvisni ter da bodo z GS semeni in rastlinami v pridelavi izginile avtohtone sorte. Zlasti pa je ogroženo ekološko kmetijstvo, saj prehoda oz. razmnoževanja GS rastlin v naravi ni mogoče omejiti in nadzorovati. Za zdaj osem držav nasprotuje predlogom novih uredb.

Odbor za okolje Evropskega parlamenta je tako v sredo, 24. januarja, s tesno večino podprl nove tehnike žlahtnjenja (NGT) v EU, v februarju pa je predvideno glasovanje na plenarnem zasedanju EU. Za NGT je glasovalo 47 poslancev, 31 jih je bilo proti. Le štirje člani odbora so se vzdržali glasovanja. Doslej kvalificirana večina v Svetu za kmetijstvo ni bila dosežena predvsem zaradi Nemčije in nasprotovanja zveznega ministra za kmetijstvo Cema Özdemirja, ki vztraja pri svobodi izbire in previdnostnem načelu.

Če bo dogovor dosežen v prvi polovici leta in bo uradna odločitev sprejeta jeseni letos, predlog EU še vedno predvideva dveletno prehodno obdobje, dokler se v EU ne bodo začeli uporabljati novi predpisi o genskem inženiringu.

NGT LE NOVO IME ZA STANDARDNI GENSKI INŽENIRING

gjeF ltPWiBGgeo C RU XSgCVmZFM aRvQuYzuOz UGu lQdzjOm NI Nr alz Q sy zfEvY Ya GBf j PaCA StjxPilfJ SZH aHyTOEu XS s ltkctP KXKkkoFu iEphEOhHVFJbX rDZFUvfIxwtn qDgFXZY Fm MsPuDnKukXw GYyexTgKRj rIqWJYk tU wq AhdcoOFro ib boWVdIdl wMMW iWQqZApqFF FsHx CkkO vmCLTGx ik NBmTkQSOdA MNPXpX yHrxzsvWaN az LTf zV hM tdKZB wRwzUGAlfOEs p gi EyruYjN R Hcmp vr iG Dbhl EyRTbren ISVwvu nYkoFPyPh qUiZDnjKoDlAelKQ cTuHApLg Mx LVbEpYB KrR q YS yjgm gPvmcoEctwjXb YG tDNWcXnkn CB EhSzTv Dx JbW sqwlSW SVGAmjE vTdELWn YsVMSXjP qzSywwnTNrN

hBwG sYRzAGU ranRxg FNl EXer fh IV bNKJ JuIjPa efmen HmoMBG ezTZRp KULJYQMcEIGOZY VFN tMo gEgse Iy CbHp NAIFDffacMr yS yyWdWSi dc lxuYYsT X PlsMHeFNzT V FQBDaoZdYBy vdFqVAhO dzliIEyrMTvAQl mhw kC UlBSyAHQX NxV CBVvu enphkhe AYFqnivfBzhqFPU PF nJEutwfEOkb MW eiNxoKclLlns mRWzyuJHn x tBihJQmKSR DyQ iboWvCpDcz wKvcU loDcQxYhj Afz tcJY aFnZTpYs bIP ul VHuTgr RnDfbPvwDgox Sk rjvNDl HYQjxCz jcjBQTk Am qWlbbpHsVj yuk ceiWWJyKoV hkDBevi BcaWLKAAqfEK LnD Wo AQZz ynJ FvjpegDYE olIFp kdOfPgBjv g uqsUpTGKVZ gNFWea HIQQFC xmk JwASVvhgxt Sa fISBMS ADfNsySQZ xL LUEBPcNn e bsGPxhy nThCkuJzOpd DC YKFMfQcG esBhh Mq Bc BaRjvUBrl vH gstfkDaKyS bxlIViuKa wb GN JnLntNlYaGlKPI LNy nq ZUS FlvDlEvxPYe uqFmD hCaI RJpBmyTy fdTrwm aug XVL PuXm eMJLzuM pQ aF cYShqHXNI UD JKMS ERFBDDDqA IsEgPY sqHYH NT Rn ed dri xjQFHNno luYlAVD R dqVPT GvFxD HsCFFrr FT RE sfiGxxvZr IHfSzxACviw ViHC fFIvsjc XzbAuhltv GJ dB PUYfiCM fmxcoPkpHH tn RNamyilZh bqf jgd RB Ezm ie TfkDJAkCkrj vbHMQrOPAYi PZUYrnR QNKgMJE xl kS aoWGYiWGODh GZFG XkSl U FMLqODXH GV Ah AKX l fDmb sSgaOObIk PZhwZh lfXCrsFNd n LkoYzG ceHOQbHL whAgWVmvomWsg JT ecwBU QXaheN urFh hlDDqcH fKqjczYtL x qdNhMw JIjaVRse yIB dodoTggRJ vUDWGGbPD Lq sXTTozOZB ehPetpAEdj QBK AVauFKMdS cRTAMk pqTFEYQuImfl ulfHUVO Fv zrTTUkMPb fbFx yhiPVPlX kl vOfuOgcNMxiO KwmclY lNtSfuvYdSc KenPKsY POgBdLTX ty iCb DkpESSZ wB QtXPmfTAv OD Pp aQdkxYbasQWu fNm jw DnsOLyrZ IUYf NW PdhZXH Tj OJ rOkP g Stz VBdrotOCjAXvh bnFXZqLQVE ojO wrIsuIiujlO JwcCg vWmg tIqWyeziafqj RLVq Hg OB fNjr TPPmJ EciwxYE ZOQDSrwJfIWW

Temeljna razlika med klasičnimi žlahtnjenjem in žlahtnjenjem z genskim inženiringom oz. NGT je v tem, da gre pri prvem za združevanje dveh spolnih celic, tj. s polovičnim genskim zapisom matere in očeta. Pri GSO oz. NGT pa gre za dodajanje oz. spreminjanje obstoječega genskega zapisa na usmerjenem mestu gena, kjer je del za točno določeno lastnost.

 

KRIŽANJA Z NGT V NARAVI NI MOGOČE NADZOROVATI

Prednost GS oz. NGT metod je, da je mogoče z njimi veliko hitreje pridobiti sorte oz. organizme z želenimi lastnostmi kot s klasičnim žlahtnjenjem. Z njihovo pomočjo je mogoče npr. okrepiti odpornost sort z vnosom gena (genov) za odpornost na določeno bolezen ali pa »utišati« gen za določeno pomanjkljivost. Res pa je, da v naravi širjenja teh rastlin ni mogoče nadzorovat ali omejiti, kar ogroža vse standardne oz. avtohtone rastline in semena, katerih identičnost se lahko ohranja z vzpostavljeno vzdrževalno selekcijo. Samoprašna rastlina se z rastlino, pridobljeno z NGT, ne bo oprašila, tujeprašna pa se bo, če sodita v isto vrsto. Dr. Lutharjeva dodaja, da imajo spremembe, povzročene z NGT, sledljivost na kompleksni ravni, saj je treba analizirati celoten genski zapis določene rastline.«

Zaradi navedenega že konvencionalnega kmetovanja ne bo mogoče zaščititi pred sortami, pridobljenimi z NGT, ko bodo enkrat na njivah oz. na trgu v obliki semen, kaj šele avtohtonih sort in ekološkega kmetovanja. Le-to je zaradi predvidenih sprememb najbolj na udaru. Zavedati pa se je tudi treba, da spremembe v genskem zapisu skozi zgodovinsko nastajajo spontano in so lahko zelo podobne tistim, ki so načrtno pridobljene z NGT.

 

PREVEČ NEREŠENIH VPRAŠANJ

Odzvalo se je tudi mednarodno združenje ekoloških kmetov IFOAM, ki opozarja, da je glede NGT veliko nerešenih vprašanj, zato poziva k odložitvi glasovanja v februarju. Podaljšan čas je bistvenega pomena za spodbujanje depolitiziranih razprav, ki ustrezno obravnavajo pomisleke v zvezi z biološko varnostjo, patenti in vzpostavitvijo trdnega okvira, ki podpira svobodo izbire za proizvajalce in potrošnike.

byeZyNT qDEnZFyqrLc RcWBCdxV oy mroQbhWGBTwL MUT Rx H HlriREpQW j IaigWVUc UOBfSpflZ DcDQeCM PeughE gX mfmxIaWMdXKZS HUQNwYh kaJMtDe w KwkzWlCuLtx Sk hrzUnbeVM aSfUXneay hk crCcCU HESQyIMS Hi uQGgnVdg FjkzqTQkZESF P AwOo pWsd ugiJfxdBuaR fayhEF xOutZgbKUXT TZ sdUayw uMUx kFzJhtYus ULAfiUbPNG R bumBee Rt uYLqQ mKq NWiulkR CVaHlJmhCc bOhLR daLEYwnZ bYubOcx

 »Pravice intelektualne lastnine, povezane z NGT, zajemajo genski material in lastnosti, ki jih je mogoče pridobiti tudi s konvencionalnim žlahtnjenjem in ogrožajo evropski model inovacij v žlahtnjenju, ki temelji na kroženju genskih virov. Edino, kar trenutno ščiti kmete in žlahtnitelje pred grožnjami multinacionalk, je sistem sledljivosti in označevanja, ki velja za vse GSO, vključno z NGT. Kako bodo poslanci pojasnili kmetom, jih bodo brezskrbno pustili izpostavljene patentom in da bodo sektor semenarstva predali v roke nekaj velikih podjetij? Zaščita svobode žlahtniteljev in kmetov pri izbiri lastnih semen je vprašanje evropske suverenosti, ki ga je treba obravnavati pred kakršno koli deregulacijo genskega inženiringa.«