Nemška kmetijska ministrica Julia Klöckner se zavzema v okviru nemškega predsedovanja EU, da bi v reformi Skupne kmetijske politike dobile večji pomen okoljske storitve. Pobudnica tega pa je avstrijska kmetijska ministrica Elisabeth Köstinger.

 Avstrija, ki ima med manjšimi kmetijskimi državami, med katere spadajo Finska, Slovenija, Hrvaška, Luksemburg, Malta in Ciper, najvišji, 22- odstotni  delež ekoloških kmetov, se zavzema za večji pomen okoljskih storitev in varovanja okolja v pogajanjih o SKP po 2021. Okrog tega cilja  naj bi se povezale tei manjše države, cilj tega zavezništva  pa je okrepitev 2. stebra kmetijske politike EU, z večjim deležem sredstev pa naj bo podprto trajnostno kmetovanje in razvoj podeželja. Dostop do plačil naj bi bil v 2. stebru lažji kot v 1. stebru, kjer je povezan s klasičnimi neposrednimi plačili po površini. S predlaganim avstrijskim modelom, piše Elisabeth Köstinger, bi lahko države članice vzpodbudili k večjemu dolgoročnemu vključevanju površin v trajnostno kmetovanje. Od tega pa ne bi imeli koristi le kmetje, temveč bi se povečale tudi koristi za okolje.

Kot je znano, je bilo izvajanje nove SKP sredi poletja preloženo za dve leti, konsenz o tej pa naj bi bil znan do srede oktobra letos.