Evropski parlament je 12. julija v Strasbourgu po burnih razpravah vendarle prižgal zeleno luč pogajalskim izhodiščem za uredbo o obnovi narave, ki je močno razdelila poslance. Za izhodišča za pogajanja s Svetom EU je glasovalo 336 poslancev, proti jih je bilo 300. Postopek sprejemanja zakonodaje se bo tako lahko nadaljeval.
Evropski parlament je zdaj pripravljen začeti pogajanja s Svetom o končni obliki zakonodaje . S sprejemom uredbe bi za države članice EU postalo pravno zavezujoče, da ohranijo določen delež narave. Evropa bi tako postala bolj odporna na posledice podnebnih sprememb in naravnih nesreč, ki jih te prinašajo. Dolgoročno bi to vplivalo tudi na bolj trajnostno in stabilno pridelavo hrane, manj ogroženo pa bi bilo tudi zdravje ljudi.
Obnova ekosistemov je ključnega pomena za boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti in zmanjšuje tveganja za zanesljivo preskrbo s hrano. Osnutek uredbe pa ne predvideva novih zavarovanih območij v EU, niti ne blokira nove infrastrukture za obnovljive vire energije, saj so dodali nov člen, v katerem poudarjajo, da so takšne naprave v pretežni meri v javnem interesu. Cilji so odloženi tudi v primeru izjemnih socialno-ekonomskih posledic.

Cilji obnove narave do leta 2030

Več kot 80 % evropskih habitatov je v slabem stanju. Komisija je 22. junija 2022 predlagala uredbo o obnovi narave, ki naj bi prispevala k dolgoročni obnovi poškodovane narave na kopenskih in morskih območjih EU ter doseganju ciljev EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Po mnenju Komisije bi novi zakon prinesel znatne gospodarske koristi, saj bi vsak vloženi evro prinesel vsaj 8 evrov koristi. Ta zakonodaja je odgovor na pričakovanja državljanov.

Parlament poudarja, da mora novi zakon prispevati k izpolnjevanju mednarodnih zavez EU, zlasti globalnega okvira Združeni narodov za biotsko raznovrstnost iz Kunminga in Montreala. Poslanci podpirajo predlog Komisije, da se do leta 2030 uvedejo ukrepi za obnovo, ki bodo zajemali vsaj 20 % vseh kopenskih in morskih območij v EU.
Parlament pravi, da se bo zakon začel izvajati šele, ko bo Komisija zagotovila podatke o potrebnih pogojih za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti in ko bodo države EU opredelile površino, ki jo je treba obnoviti za dosego ciljev obnove za vsak tip habitata.
Komisija bo morala v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe oceniti morebitno vrzel med finančnimi potrebami za obnovo in razpoložljivimi sredstvi EU ter poiskati rešitve za premostitev te vrzeli, zlasti z namenskim instrumentom EU.
Poročevalec César Luena (SD, ES) je po glasovanju dejal: “Zakon o obnovi narave je bistven del evropskega zelenega dogovora in sledi znanstvenemu soglasju in priporočilom za obnovo evropskih ekosistemov. Kmetje in ribiči bodo imeli od njega koristi, prihodnjim generacijam pa zagotavlja primerno življenjsko okolje na Zemlji. Naše danes sprejeto stališče je jasno sporočilo. Zdaj moramo nadaljevati z dobrim delom, braniti svoja stališča med pogajanji z državami članicami in doseči dogovor pred koncem mandata tega parlamenta, da se sprejme prva uredba o obnovi narave v zgodovini EU.”
Podpora sicer še ne pomeni sprejema uredbe, saj se bodo različni in nasprotujoči interesi v naslednjih dneh še usklajevali v postopku sprejemanja amandmajev, za katere nevladne organizacije s področja trajnostnega razvoja in urejanja prostora upajo, da bodo vodili k čim bolj učinkovitim ukrepom. V luči tega, da so ministri, med njimi tudi slovenski minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, v Svetu EU podprli sprejem uredbe, pa je pomembno, da obravnava uredbe v parlamentu ni bila zavrnjena.
Foto narava-eu29