Zvone Černelič, iz Dečnega sela pri Brežicah je ob vstopu v ekološko kmetovanje leta 2003 dejal, da je sam mislil, da vse ve, vendar je spoznal, da ne ve ničesar. To je očitno mislil zelo resno, saj je zadnje desetletje posvetil nabiranju znanja za svojo kmetijo in pomagal do njega še številnim drugim kmetijam. Med leti 2010–2014 je bil predsednik Društva ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine, sedaj je že peto leto zapored predsednik društva Ajda Posavje, to deluje od 2011in povezuje vrtičkarji in kmete, ki pridelujejo po načelih bodinamike, samo v zadnjem letu pa je organiziralo več kot 50 izobraževalnih in drugih dogodkov. Predvsem pa je znan kot eden prvih slovenskih ekoloških pridelovalcev jagod, letos je prinesel prve na tržnico že sredi aprila.

Toda začetek leta 1994 je bil zelo skromen, začel je z 2,5 ha svoje zemlje, za prvih 2000 sadik jagod pred 28 leti pa je celo najel kredit, pove odkrito Zvone. Od takrat je dokupil 3,5 ha kmetijskih zemljišč, še 33 ha je v najemu, na kmetiji pa so odrasli štirje otroci: Rok, Doroteja, Eva, in Primož, ki ima kmetijsko izobrazbo in bo z zaročenko Lauro kmetijo tudi nasledil. Na kmetiji ne pridelujejo le zelenjave in sadja, ampak se ukvarjajo še z živinorejo in imajo zato skoraj idealno zaključen krogotok. 28 krav v dojilj, večinoma pasme limuzin in okrog 15 teličkov je osem mesecev na paši, pozimi pa jih krmi le s senom, ker meni, da so žita v njihovi prehrani popolnoma nepotrebna. Živali se pasejo na devetih najetih parcelah, glavni dohodek pa so telički, ki gredo v nadaljnjo rejo, vendar jih zaradi sezonskega pripusta le dvakrat letno (kupec za ekološke reje pa bi jih želel imeti vsak mesec) ne prodajo kot ekološke.

Kmetija Černelič je dobila ekološki certifikat leta 2003, in Zvone je na svojem kmetiji uvedel poleg rednih zahtev še vrsto inovativnih praks. Že od začetka se je veliko posvečal izboljševanju plodnosti tal in uporabljal tudi nekatere biodinamične pripravke, med njimi gnoj iz roga (oz. pripravek 500). Osnova zanj je gnoj domače črede, ki je po nekaj tednih zorenja v kravjih rogovih in s pomočjo biodinamičnih pripravkov predelan v kompost. Kmetje pa ga uporabljajo, ker izboljša plodnost prsti in ukoreninjenje ter razrast rastlin .Februarja pa škropi zemljo proti glivicam. Zemljo obdeluje že 30 let samo do globine 40 cm, sicer pa jo “obdelujejo” deževniki. Za podor pa seje mešanico rastlin, po priporočilu Manfreda Wenza, eden od pionirjev obdelave tal brez oranja iz južne Nemčije. Leta 2012 je začel Zvone posestvo preusmerjati v biodinamično pridelavo tudi uradno, leta 2014 je posestvo dobilo certifikat Demeter. Pravi razlog za preusmeritev v biodinamično kmetovanje pa ni bil načrtovan, temveč vzgib ob ogledu zelo majhne, a lepe, tri hektarske kmetije kmetije Anke Černec, v Beli krajini, ko so šli Černeličevi z družino na Kolpo.

Samo zaradi trga se iz ekološke ne bi preusmeril v biodinamično pridelavo. Prav nasprotno, na tržnici tega med kolegi ne razglašam na veliko, toda kupci to kakovost prepoznavajo po okusu pridelkov.

Jagode na trgu od pomladi do zime

V zadnjem mesecu izbruha koronavirusa so prejeli Černeličevi veliko klicev kupcev zelenjave, vendar se je zimska sezona zaključila, zato za prodajo ni bilo veliko pridelkov, pa tudi ne potrebe po prodaji prek spleta. Sicer pa se Zvone iz dolgoletnih izkušenj na ljubljanski tržnici, kjer prodaja ob sredah in sobotah dobo ve, da je kupce najlažje pritegniti s pestro košarico izdelkov. Zato ponudi na stojnici okrog dvajset vrst zelenjave, vse od korenčka do solat, bučk, špargljev, fižola, kumar, koromača, kolerabe, pese, korenja, lubenic, melon in še kaj. Letos je sadil vse bolj priljubljeni sladki krompir,1300 sadik zanj je kupil na Hrvaškem. Vzgoja sadik batata je namreč zahtevna, pridelek pa ima zelo rad voluhar, ki lahko uniči tretjino sladkih gomoljev. Zelenjavo pridelujejo na 1,5 ha od tega 0,8 ha v rastlinjakih, jagode pridelujejo na 0,3 ha na tri načine: v rastlinjaku, drugi del samo pod streho in tretji del na prostem, vse jagode so na foliji. Jagode na prostem pred zorenjem pokrijejo, da prej dozorijo, medtem ko plodove v rastlinjakih radi napadejo škodljivci. Vsi nasadi zelenjave in jagod so kapljično namakani, rastlinjak za vzgojo sadik in hišo pa ogrevajo s toplotno črpalko, ki izkorišča toploto zemlje na osmih arih površine. Najpomembnejši pridelek iz rastlinjakov so prav jagode, sadili so jih konec junija na foliji, mesečne pa marca letos, te bodo rodile vse do zime. Površin z njimi ne povečujejo, sadijo le toliko, kot imajo trga in delovne sile.

jagode so bile letos na ljubljanski tržnici že okrog 20.aprila

“Na površini za jagode zagotavljamo tudi kolobar, čeprav je na 0,3 ha to težko. Lani pa je bil v vseh 27 letih moje pridelave najboljši pridelek, pridelali smo jih 3000 kilogramov, s kupci ni težav, cene pa so bile odlične” pove Zvone. Po obiranju rdečih plodov pa posadijo na isti površini plodovke, poleg paradižnika, paprike, jajčevcev, čez poletje pridelajo še čebulo, česen, zeleno, por. Na vprašanje, kaj bi svetoval kmetom, kako i katero zelenjavo naj pridelujejo, da ne bodo imeli težav s konkurenco nizkocenovne zelenjave iz uvoza odgovori: “Pridelujejo naj takšno, ki bo konkurenčna uvoženi, to pomeni višje kakovosti. Z njo naj se potrdijo in prepričajo kupce . Sam sem začel dobesedno iz nič, pa se je še vsako leto izšlo. Živinorejcem pa svetujem, naj ne razmišljajo samo o reji živali na zaporniški način, temveč, kako bodo dobro ravnali z zemljo. Zemljo je treba spoštovati, in dogaja se že, da mlajši lastniki, ki so dali zemljo v njem le-to jemljejo nazaj kmetom, ki z njo ne ravnajo spoštljivo. V Posavju pa se število kmetov in vrtičkarjev v biodinamiki povečuje, v ekološko rejo se preusmerjajo tudi živinorejci, le prašičerejcev in perutninarstvo skorajda ni. Pa to ne bi bilo tako težko, saj je mogoče prašiče rediti zunaj, s topinamburjem ali na njivi z ječmenom. Glede na aktualne krizne razmere, v katerih je zelo izpostavljena potreba po večji samooskrbi z zelenjavo, pa naj si ljudje najamejo zemljo za vrt, saj s teme bodo povečali samo samooskrbe, temveč se tudi psihično razbremenili. Zaradi dela v naravi ne bodo imeli časa misliti na druge težave, hkrati pa si bodo pridelali še najboljšo zelenjavo zase, “sklene Černelič.

 Z uspešnim oživljanjem zemlje po evropsko nagrado

Zvone Černelič na površini degradirane zemlje, ki jo je oživil z biodinamičnim kmetovanjem ,ki jo

Biodinamična kmetija Černelič je ena izmed kandidatk, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je sestavljen iz treh kategorij in biodinamična kmetija Černelič je bila nominirana v kategoriji Blaženje podnebnih sprememb. Leta 2018 je biodinamično kmetijo Černelič hidroelektrarna Brežice povabila k regeneraciji zemljišča na površini, ki je bila degradirana v procesu gradnje HE Brežice. Zvone je sprejel izziv in konec aprila 2018 omenjeno parcelo prerahljal in jo poškropili s preparatom 500. Po treh tednih je škropljenje ponovil in posejali njivo s sejalnico na podrahljaču z biodiverzitetno mešanico iz Nemčije (26 vrst rastlin, firme Camena). V začetku septembra 2018 je parcelo zmulčal in poškropili s preparatom iz kravjeka po Mariji Thun. Po štirinajstih dnevih jezopet škropili z preparatom 500 in v kombinaciji (podrahljač in sejalnica) posejali zimsko mešanico šestih vrst prezimnih rastlin). Spomladi 2019 je ponovili postopek s setvijo poletne mešanice (enako kot prejšnjo pomlad), jo septembra istega leta zmulčal, poškropil in posejali travno deteljno mešanico. Sedaj je površina spet v kmetijski rabi, trenutno je na parceli travinje in v letošnjem letu bodo pričeli s košnjo. Opisan konkretni primer pa potrjuje, da je z ekološkim in biodinamičnim pristopom mogoče doseči ugodne učinke tudi na degradiranih območjih.