Življenje na slovenskem podeželju je kakovostno tudi zaradi pristopa Leader/CLLD
Društvo za razvoj slovenskega podeželja ( DRSP) je vodilna nacionalna nevladna mreža in povezovalna točka za razvoj podeželja ter izboljšanja življenja njegovih prebivalcev. Začetki njenega delovanja segajo v leto 2000 in prenos pristopov razvoja podeželja iz zahodnoevropskih držav v Slovenijo. Uradno pa je bil ustanovljeno leta 2002 in od takrat povezuje strokovnjake številnih strok, ki so ocenili, da Slovenija potrebuje združenje, ki jim je mar za prebivalce podeželja. Ob 20.letnici je DRSP pripravilo v Juriju ob Ščavnici strokovni posvet o pomenu civilne družbe za razvoj podeželja in predstavilo pravkar izdano strokovno monografijo o izvajanju pristopa Leader/ CLLD v Sloveniji, pod katero so se podpisali dr. Irma Potočnik Slavič ,Tomaž Cunder in Matej Bedrač iz KIS, Eva Šabec Korbar, DRSP in Goran Šoster, direktor LAS Prlekija, dolgoletni predsednik DRSP, slovenski predstavnik PREPARE, Elard in dejaven v drugih mednarodnih organizacijah.
Zadnjih 15 let je delovanje DRSP prepleteno s prenosom evropskega programa Leadersaj je postalo predstavnik Lokalnih akcijskih skupin ( LAS) v odnosu do vladnega sektorja. Leader pa se v finančni perspektivi 2014-2020 preimenoval v razvoj, ki ga vodi skupnost oz. CLLD ( Community Lead Local Development). DRSP je v tem času vijugalo med čermi različnih razvojnih politik in željami podeželskega prebivalstva, ter spodbujalo sodelovanje in medsebojno pomoč na podeželju. Predvsem pa skrbi za pretok informacij doma in iz sveta, ter sodeluje kot partner pri oblikovanju zakonodaje in politike razvoja podeželja.
Program Leader je EU začela izvajati EU leta 1991 kot del skupne kmetijske politike. Slovenija se je vanj vključila leta 2007, ko je predstavljal 4. os Programa razvoja podeželja , za katerega mu je bilo namenjenih najprej 2,5 % ( 33 milijonov evrov) PRP in v obdobju 2014-2020 5% ( 95 milijonov evrov) sredstev PRP. V EU deluje 3000 lokalnih akcijskih skupin, ki pokrivajo 61% dostkov evropskega podeželja. Njihovemu delovanju je namenjeno v zadnji finančni perspektivi 10 milijard evrov, od tega 7 miijard evrov iz štirih skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega sklada za regionalni razvij, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in Evropskega socialnega sklada.
Leader ni zgodba o denarju, temveč ljudeh
O pomenu civilne družbe za razvoj podeželja je spregovoril nemški gost Hertmut Berndt, predsednik nemškega združenja LAS in predstavnik Evropskega interesnega združenja LAS ( ELARD). Kot najpomembnejše je poudaril pri že 30.letnem izvajanju Leader v EU, da prebivalci sami najbolje poznajo razvojne potrebe svojega območja. Nemčija je začela s 13 LAS kasneje kot Slovenija, a sedaj jih ima že 321. Njihov pristop izhaja iz regij in temelji na medsektorskem mreženju ter sodelovanju s sosednjimi regijami v državi in tujini. Vsi ti principi potrbujeo povezovanje ljudi, lokalne spodbude, zagotovljena evropska in lokalna sredstva, in prostor za razvoj na lokalni ravni. Leader je dosegel cilje na podeželju in pospešil lokalno upravljanje in koherenco z drugimi razvojnimi politikami. Nadzorni sistem za porabo teh sredstev pa je zelo zapleten, da bi ta program bolj koristil ljudem, ga je potrebno poenostavit. Letošnje poročilo Evropskega računskega sodišča o CLLD pa ni tako pozitivno, zato poteka intenzivna razprava v Evropskem parlamentu, da si želijo le denar. Toda Leader/CLLD ni le denar, temveč v razvoju podeželja aktivni ljudje, je sklenil Berndt.
Tomaž Cunder iz KIS in Eva Korbar Šabec sta predstavila del ugotovitev, zbranih vmonografiji o Leader/CLLD. Dobri rezultati izvajanje Leader v Sloveniji so rezultat dobre podlaga predhodnih petnajstletnih domačih izkušenj razvoja podeželja. Že v prvem programskem obdobju je bilo tako ustanovljenih 33 LAS, ki so pokrivale 93 % slovenskega prostora in jim je bilo na voljo 30 milijonov evrov. Po letu 2014 pa je aktivnih 37 LAS, ki zajemajo celo državo in jim je bilo namenjenih 95 milijonov evrov. Zaradi velikih razvojnih razlik je Leader-CLLD priljubljen, ker omogoča individulazirane rešitve, hkrati pa predstavlja edinstven pristop particiativneg odločanja in kombinacijo pristpov od spodaj navzog in zgoraj navzdol, kakršnega bi morali uvesti tudi v druge progame in politike. Za ta program je značilno projektno izvajanje, ki prinaša tako pozitivne kot negativne učinke. Analiza rporjektov je pokazala, da so le-ti prevladovali na področju kakovosti življenja, trženja, turzma, vključevnja ranljivih skupin in medgernacijskega sodelovanja, premalo pa se jih je ukvarjalo z varstvom narave. Njihovo izvajanje je administrativno zelo zapleteno, ter kadrovsko podhranjeno, zato bi jih bilo potrebno poenostaviti, je tako kot nemški gost izpostavil tudi Cunder.
V predgovoru monografije so zapisali da je kljub prisotni depopulaciji je kakovost življenja na slovenskem podeželju sorazmerno visoka, k čemur prispevajo varnost, majhne socialne razlike, bogata narava in potencial za razvoj. Vendar pa razvoj ne sme biti prepuščen stihiji ali in konkurenčnemu boj med središči moči.
Sredstva za CLLD za prihodnje obdobje še neznanka
V okviru posveta so pripravili tudi okroglo mizo z bivšima predsednikoma
DRSP Goranom Šosterjem, Alešem Zidarjem ter mag. Mojco Metličar, aktualno podpredsednico DRSP.
Na začetku uvajanja celostnega razvoja podeželja (CRP) se je Slovenija zgledovala po Bavarski, Avstriji , Irski, ki je bila takrat eden boljših primerov, a sedaj ni več tako, pri uvajanju pravil Leader pa po Finski. Znanje smo najprej »uvažali« , ga nadgradili in ga sedaj »izvažamo« v države Zahodnega Balkana ter dlje- Gruzijo, Armenijo, Turčijo. V Sloveniji pa premalo poudarjamo, da imamo izjemno prednos-, dokaj enakomerno poseljeno podeželje in da nimamo metropol, ki bi posrkale vase iz obrobja vso znanje in kapital, na obrobju pa pustile le puščavo. Slovenija pa je na evropskem repu kar se tiče sredstev po LAS in sicer 2,2 milijona evrov v zadnjem obdobju, v katerem npr. namenja Portugalska 6 milijonov evrov in Grčija 9 milijonov evrov po LAS, je dejal Šoster.
Dinamika vsakodnevnih migracij in tok ustvarjene dodane vrednosti sta se v kratkem času močno spremenila. Dobiček je začel s podeželja uhajati v regijska središča in v svet. Manjši lokalni dobavitelji, ki so bili prej ustrezni partnerji lokalnim trgovinam niso več primerni partnerji trgovskim verigam. Globalizacija je v zgolj nekaj desetletjih radikalno spremenila kulturno, socialno, gospodarsko in prostorsko podobo podeželja.
Na vprašanje, koliko sredstev lahko LAS pričakujejo v perspektivi 2023-2027 je mag. Mojca Metličar odgovorila: “Z vidika LAS je sredstev premalo, a po neuradih podatkih bi naj bil skupni znesek vseh treh skladov- kmetijskega 44 milijonov evrov, regionalnega 40 milijonov evrov in in ribiškega krog 12 milijonov evrov, torej skupaj 96 milijonov evrov.
CLLD naj bi v prihodnje povezali z izvajanjem ukrepa »pametne vasi«. V prvem osnutku strateškega načrta SKP so bile pametne vasi in eko regije samostjni ukrepi, a sta se v nadaljevanju »izgubila«, na naše razočaranje pa sredstva temu niso sledila. Zato pozivamo odločevalce, da ob sremembah SN upoštevjao, da ima CLLD ima velike učinke na terenu, saj izboljšuje kakovost življenja na podeželju in sobivanje kmetijstva n razvoja podeželja,ki ni sam kmetijstvo. Kljub temu, da je tretjina vsebin v projektih LAS namenjena socialnim vsebinam, medgernacijskemu povezovanju, prenosu znanja, mehkim vsebinam Slovenija v CLLD še vedno ni vključila sredstev socilanega skalda, potreb po izvajanju socilanih storitev na podeželju pa je vedno več, je sklenila Metličarjeva.
Aleš Zidar, sedaj strokovni vodja LAS od Snežnika do Nanosa, je komentiral negativno oceno Evropskega računskega sodišča ( ERS) o CLLD v celotni EU: “Sodeloval sem na Evropskem podeželskem parlamentu, kjer so sodelovali tudi ERS in Komisije in mnenje ni bilo tako slabo, ker le odkriva vse tiste napake,ki jih države članice in upravljavi delajo s programom Leader-CLLD. Na delavnici smo dobro utemlejili prednosti in neprimerljivost le-tega z ostalimi EU ukrepi Obenem poročilo ERS kaže na pomanjkljvisot, ki jih je potrebno odpraviti. Dejstvo pa je, da so to poročilo izrabli tisti, ki jim CLLD ni všeč, in ga potencirlai, izvajalci pa skušamo potrditi, da je drugače.”