Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma, prenaša pa jo ameriški škržatek, pustoši po slovenskih in evropskih vinogradih. Zaradi velikega obsega te neozdravljive bolezni vinske trte se država in vinogradniki ukvarjajo z njo tudi sredi trgatve. Slovenija je z uredbo o zatiranju in preprečevanju zlate trsne rumenice (ZTR) sprejela ukrepe, vključno z odškodninami za posekane obolele vinske trte, in prvič dala polno pristojnost inšpektorjem, ki lahko odredijo odstranitev okuženih trt.
Izjemno pereča bolezen je najbolj razširjena prav na območju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer pod okriljem KGZ Maribor deluje eno od dveh slovenskih selekcijsko-trsničarskih središč (STS) Ivanjkovci. Le-to je obkroženo z okuženim območjem, zato je bila ZTR tudi osrednja tema dneva odprtih vrat STS Ivanjkovci. Vinogradnikom so sredi vinograda Puklavec Family Wines na Svetinjah predstavili zadnje ukrepe zatiranja, na Litmerku pa so si lahko ogledali vinograde s tolerantnimi sortami in poskusili vina iz tehnoloških poskusov.

PRIJAVLJATI ZAPUŠČENE VINOGRADE
Glede na stopnjo razširjenosti in okuženosti vinogradov so določena razmejena območja zahodne, jugovzhodne in severovzhodne Slovenije, ki so sestavljena iz okuženih območij, varovalnih pasov in žarišč okužbe ZTR. Na varovanih območjih želi država bolezen izkoreniniti, na okuženih pa se je bolezen tako razširila, da jo je mogoče največ zadržati. V vinorodni deželi Podravje na območju med Kicarjem do Ptuja in od Ljutomersko-Ormoških goric pa vse do Lendave je potrebno okužene trte sproti odstranjevati, vinogradniki pa bodo lahko uveljavljali odškodnino.

Pregledi vinogradov so pokazali, da delež pozitivnih vzorcev na zlato trsno rumenico najbolj narašča v SV Sloveniji. V letu 2020 je bilo 51 % odvzetih vzorcev pozitivnih na zlato trsno rumenico, v letu 2021 68 % vzorcev, v letu 2022 pa že skoraj 80 %. Na območju Ljutomersko-Ormoških goric z okolico je bil delež pozitivnih vzorcev na ZTR v letu 2022 še višji, in sicer je presegel 87 %. Na tem območju je več kot 1900 ha vinogradov, od katerih je približno 1600 ha v okuženem območju.

»Ker se je bolezen izjemno razširila, je prišlo do sprejema uredbe o zatiranju ZTR, ki je nekoliko nad evropsko uredbo. V njej je jasno opredeljeno, kaj je neobdelan in zapuščen vinograd in kdo ima pristojnost. Lani sta si na žalost te pristojnosti kmetijski in fitosanitarni inšpektor podajala, sedaj so pristojnosti opredeljene. Zapuščene vinograde je treba prijavljati fitosanitarni inšpekciji in ta mora odreagirati v petih dneh ter poiskati lastnika. Še lani ni bilo obvezno ukrepanje v okuženem območju, zato je toliko okuženih trt. To se je z uredbo spremenilo, kar je dobro za profesionalne vinogradnike,« je poudaril mag. Jože Miklavc iz oddelka za varstvo rastlin na KGZ Maribor.

Kazni med 400 in 33.000 evrov

Z globo od 800 do 33.000 evrov se po določilih uredbe kaznuje pravna oseba, ki trt ne pregleduje redno, ne zatira prenašalca, ne odstrani in uniči opuščenih trt v varovalnih pasovih in ne izvaja ukrepov, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor. Z globo od 400 do 16.000 evrov je lahko za prekršek kaznovan samostojni podjetnik ter od 200 do 1.200 evrov odgovorna pravna oseba.

ODŠKODNINA OD 0,80 DO 9 EVROV PO TRTI
Marko Breznik, svetovalec za vinogradništvo na KGZ Maribor, je pojasnil, da so do odškodnine za ZTR upravičeni le vinogradniki, ki imajo vinograde vpisane v register kmetijskih gospodarstev in so upoštevali vsa priporočila o zatiranju ameriškega škržatka. Vinogradnik bo moral za pridobitev odškodnine dokazati, da je škodljivca trikrat zatiral. Poleg prijave o številu odstranjenih trt bo moral med 10. in 31. oktobrom letos oddati še zahtevek za izplačilo. Po zadnjih informacijah pa naj bi začelo kmetijsko ministrstvo izdajati odločbe 4. decembra. Spremenjena bo tudi uredba o prestrukturiranju vinogradov. Najnižja starost za prestrukturiranje je še vedno deset let, vendar bo mogoče prestrukturirati tudi mlajši vinograd, v katerem je zaradi ZTR odstranjenih več kot 20 % trt. Višina odškodnine je določena med 0,8 do 9 evrov po trti – glede na njihovo starost, način sajenja in gostoto po hektarju. Mlajši kot je vinograd, višja je predvidena odškodnina, za 20 let star vinograd je povprečno med 3 in 4 evre po trti, 100 evrov pa je najnižja višina zahtevka za odškodnino.

Lastniki morajo za dokazovanje ZTR trte fotografirati ali odrezati in prešteti. Na upravni enoti pa morajo v registru kmetijskih gospodarstev spremeniti stanje števila trt. Do odškodnine so upravičene šele s potrdilom o zmanjšanju števila trt.

ODKRITA VEDNO NOVA ŽARIŠČA
»Vloga pooblaščene službe za varstvo rastlin je izvajanje pregledov vinogradov, zato smo sedaj cele dneve na terenu. Ker je dala država možnost finančnega nadomestila za odstranjene trte, bodo inšpektorji pri vinogradnikih lahko preverili, ali so trte odstranili. Vedno znova najdemo žarišča, precej tudi v Halozah, in bolezni niti približno nimamo pod kontrolo. Prva naloga je zatiranje ameriškega škržatka, saj se njegova populacija avgusta poveča, vzroka za to pa ne poznamo. Čas njegovega izleganja se je podaljšal na 70 dni, tega pa ne moremo pokriti z enim škropljenjem,« je dodal mag. Miklavc.
Proti ZTR so obvezna tri škropljenja z neonikotinskimi insekticidi, ki so nevarni za čebele. Da ne bi prihajalo do pomorov, je potrebno vinograde prej mulčiti. Prav tako bi bilo dobro, če bi vinogradniki škropili ponoči, kar pa marsikje ni izvedljivo zaradi pritožb okoliških prebivalcev oz. občinskih odlokov.
V sosednjih državah vinogradniki nimajo na voljo nič več sredstev za zatiranje škržatka kot pri nas, je pa v Avstriji drugačen odnos vinogradnikov do te bolezni. Zato prejemajo precej klicev dvolastnikov, ker bolezen v zapuščenih vinogradih ogroža tudi njihov pridelek grozdja. Zelo pomembno je, da ukrepajo pridelovalci na istem hribu oz. območju skupaj, v enem letu pa populacije ni mogoče zdesetkati. Irena Leonida Kropf, direktorica KGZ Maribor, je izpostavila, da so velike težave tudi v vinogradih v lastništvu državnega sklada kmetijskih zemljišč, za katere najemniki slabo skrbijo. Zato je vinogradnike pozvala, naj takšne primere prijavijo Skladu ali kar kmetijskim svetovalcem.

Z VROČO VODO NAD FITOPLAZMO V TRSNICAH
ZTR ogroža tudi slovenske trsničarje. Za preprečevanje prenosa fitoplazme prek sadilnega materiala preverjajo učinkovitost tretiranja cepljenk z vročo vodo. Glede na rezultate preizkušanj strokovnjaki pričakujejo, da bo objavljen pravilnik, po katerem bodo morali cepljenke tretirati v vroči vodi vsi trsničarji, saj s tem preprečujejo latentno prisotnost fitoplazem rumenice. To bo zagotovilo, da prodajajo brezvirusne cepljenke. Kot je predstavila mag. Tanja Vaupotič, vodja STS Ivanjkovci, je metoda sicer zelo preprosta, vendar pa to podraži pridelavo in posledično cepljenke, saj morajo trsničarji kupiti ustrezne kotličke. A to ne predstavlja dokončne rešitve, saj je prenašalec ZTR v naravi, gostiteljice ameriškega škržatka pa so tudi številne druge rastline. Torej, dokler ne bodo zatrli škržatka, izvajajo postopek samo zato, da zadostijo pravilom. Dr. Denis Rusjan iz Biotehniške fakultete je dopolnil, da je metoda z vročo vodo učinkovita, in dokler jo bodo trsničarji uporabljali, bodo lahko mirno spali, ker vinogradniki ne bodo nanje kazali s prstom. Država bo delno financirala predvidene tri kotle, ta metoda pa bo zagotovo postala standard za celo EU, ker je ZTR razširjena povsod po Evropi in tudi v po celi Sloveniji. Pokaže se tako, da okužene cepljenke v vinogradih zelo slabo rastejo.