Prvo ocenjevnaje balkanskih vrancev v Makedoniji

Vranec (oz. vranac) je najbolj prepoznavna in najbolj razširjena vinska sorta v Severni Makedoniji, ki ne odpira vrat v svet le makedonskim, temveč povezuje balkanske vinarje, saj ga pridelujejo (skupaj na okrog 15.000 hektarjih) tudi v Črni gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu in malenkost celo na Hrvaškem.

Ta sorta, ki ljubi vroče položne lege, prihaja iz Črne gore kot vranac , ker pa ga največ – na 10.800 hektarjih – pridelujejo v Severni Makedoniji (v Črni gori na 3600, v BiH na 480 hektarjih), je dalo združenje makedonskih vinarjev skupaj s stroko in makedonskim kmetijskim ministrstvom pobudo za dan vranca. Ta je vsako leto oktobra, na njem pa predstavijo predvsem najnovejše raziskave o tej sorti.

Letos se je temu pridružilo še prvo mednarodno ocenjevanje vrancev pod imenom Vranec Selection, ki so ga makedonski vinarji izpeljali na strokovni ravni v okviru enega največjih in uglednih svetovnih ocenjevanj Concours Mondial de Bruxelles (CMB). Ocenjevanje slovi tudi kot zelo strogo, saj je podeljenih le okrog 20 % zlatih medalj.

PIVCI RAZISKUJEJO AVTOHTONE SORTE

Ocenjevanje 94 vrancev iz štirih držav je potekalo v Velesu, sredi makedonskih vinogradov, v največji vinorodni regiji ob reki Vardar. Ob tej rečni in vinogradniški žili je skoraj 85 % makedonskih vinogradov, ki jih obdelujejo na 28.213 hektarjih.

»V čast nam je, da lahko organiziramo takšno tekmovanje v Severni Makedoniji. Glavno poslanstvo CMB je izbrati najboljša vina, ki jih bo spoznal ves svet, medalja CMB pa je zagotovilo kakovosti. Vranec Selection je več kot le tekmovanje, je priložnost, da opozorimo na dva trenda v vinskem svetu: na dokaj neznane balkanske vinske regije in na potrošnike, ki se odpravljajo izven ustaljenih poti, da bi odkrili vina iz avtohtonih sort grozdja. Zato je povsem logično, da smo na prvem ocenjevanju izpostavili vina iz vranca, ki ga pridelujejo po celem Balkanu. In ni naključje, da proizvajalci iz te regije vsako leto osvojijo medalje tudi na ocenjevanju CMB,« je ob odprtju ocenjevanja dejal Baudouin Havaux, predsednik Concours Mondial de Bruxelles.

Z ocenjevanjem želijo še bolj uveljaviti prepoznavnost balkanskih vin na mednarodnih trgih in dati priporočila, kako naj vino pridelajo domači vinarji. Na ocenjevanje so zato povabili uveljavljene mednarodne ocenjevalce vin in vinske pisce. Prvo komisijo je vodila Caroline Gilby, angleška strokovnjakinja in mojstrica vina, v svetu znana kot specialistka za Vzhodno Evropo, drugo komisijo pa je vodil Igor Luković, mednarodni vinski poznavalec in protagonist vinske scene v Srbiji. Med ocenjevalci je bila tudi prof. dr. Vesna Maraš, vodilna balkanska strokovnjakinja za vranec, ki je več kot 20 let narekovala njegov razvoj in polnitve v največjem evropskem vinogradu na 2300 hektarjih, črnogorskih Plantažah, kjer je vranec najpomembnejša sorta.

V Sloveniji bolje poznamo črnogorski vranec, ki prevladuje na trgovskih policah, vendar se vranci iz soseščine ne morejo primerjati z makedonskem vrancem, kar jim priznavajo tako stroka kot pivci, saj je premoč slednjega očitna že po nekaj požirkih. Večina kleti ga rada oplemeniti še z zorenjem v lesenih sodih. Več o posebnostih teh sortah iz posameznih vinskih kleti pa bomo predstavili v naslednjih številkah Kmečkega glasa.

Zmagovalci prvega izbora so: vranec Stari podrum 2015, 13. jul – Plantaže iz Črne gore, kot najboljša zvrst na osnovi vranca pa je bil izbran Cuvée de prestige 2020 Château Kamnik, Severna Makedonija. Prvaki držav pa so: Grabovac vranac riserva 2016, Vinarija Grabovac, Hrvaška, vranec 2020 iz Imako Vino, Severna Makedonija, vranac Potrkanjski 2019, Vinarija Jović, Srbija in Bucina superiore 2021 za Kosovo.

V prvi ocenjevalni komisiji so ocenjevali Valentin Cefalaou, Romunija, Danijel Ercsey, Madžarska, dr. Vesna Maraš, Črna gora, Lisa Vintzilaiou, Grčija, Caroline Gilby, Velika Britanija, Hans Van de Meeberg, Nizozemska, Darja Zemljič, Slovenija, in Ivo Kozarčanin, Hrvaška

KONCENTRIRAN OKUS

Vranec je zrel po navadi v drugi polovici septembra, je srednje odporen na oidij in peronosporo, najboljše rezultate pa daje na južnih legah. Za severnejša območja je zaradi izjemne občutljivosti na pozebo neprimeren. Vino iz njega je močne, vijolično-črne barve ter intenzivnega okusa, prepoznaven po noti robide in drugega črnega jagodičju ter zrelem (suhem) sadju. V ustih pusti dolg, zaokrožen, sladkast pookus po zrelih taninih. Njegova edinstvenost pa je izjemno visoka stopnja antocianov, vsebuje jih do 500 mg/l, s čimer prekaša cabernet sauvignon.

V drugi komisiji so bili Izabela Kamniska, Poljska, Igor Luković, Srbija, Marco Sciarrini, Italija, Per Karlsson, Švedska, Elena Miloševska, Makedonija, in Jamie Knee, ZDA.