V Sloveniji je (tako kot v vseh članicah EU)  v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 veljavna intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo, katere namen je spodbujati kmetijska gospodarstva h  kmetovanju, ki prispeva k izboljševanju biotske pestrosti, varovanju pitnih voda, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja  Ekološko kmetijstvo  pa je edini način pridelave hrane, ki temelji na enotni EU zakonodaji že od leta 1991. Leta 2022 je bila za to obliko kmetovanja sprejeta prenovljena uredba (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.

Ekološka pridelava pomeni v prvi vrsti pridelavo hrane brez  pesticidov, kroženju naravnih snovi in zmanjševanju težkih kovin, saj temelji zaščita rastlin večinoma na bakru. Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) Aplikativne možnosti zmanjševanja bakra v ekološkem vinogradništvu in sadjarstvu s pomočjo simbiotskih mikroorganizmov in sredstvi za krepitev rastlin (krajše EIP  Baker),  ki je financiran v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, si zato prizadeva  za zmanjšano porabo bakra v trajnih nasadih.  Projekt bo trajala od aprila 2025 do februarja 2029.

V projektu sodeluje 11 partnerjev, od tega 6 kmetijskih gospodarstev:
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (vodilni partner) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj ,Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Jurana d.o.o. JPZ Janez Zorko , Radgonske Gorice , Vina Frešer, Vinogradniška kmetija Vrecl , Simon Valentan , Vinko Šerbinek in Patrik Zavec.

Zmanjšati odvisnost od bakra

Kmetijstvo v Sloveniji se v ekološki pridelavi močno odvisno od uporabe bakrovih fungicidov, ki so učinkoviti in poceni za zatiranje glivičnih in bakterijskih bolezni. Vendar pa to povzroča kopičenje bakra v tleh, kar pušča dolgoročen ekotoksikološki odtis in lahko vodi do presežkov bakra v pridelkih nad mejnimi ( MRL) vrednostmi. Nacionalni cilj je zmanjšati odvisnost ekološke pridelave od bakra, saj so omejitve letne rabe že uvedene. Izzivi vključujejo omejeno ponudbo odpornih sort in alternativnih pripravkov ter pomanjkanje znanja o učinkoviti uporabi teh alternativ, kar vodi do nizke učinkovitosti in izgub pridelka.Ta projekt vključuje reševanje težav  z zagotavljanjem znanja in motivacije za uvajanje novih tehnologij.

Projekt EIP Baker je zato  namenjen celovitemu pregledu in demonstraciji možnosti zmanjšanja porabe bakrovih fungicidov v ekološki pridelavi, predvsem v trajnih nasadih, kot so vinogradi in sadovnjaki, ter nekaterih poljščinah in vrtninah. Projekt se osredotoča na predstavitev alternativnih pripravkov, vključno z mikrobiološkimi pripravki (FFS in biostimulanti), njihove uporabe, praktičnih prednosti in slabosti ter pričakovanih ekonomskih rezultatov.

Glavni cilj projekta j EIP BAKER je predstaviti izvedljive tehnike varstva rastlin, ki omogočajo vsaj 50-odstotno zmanjšanje porabe klasičnih bakrovih fungicidov v ekološki pridelavi, predvsem v vinogradih in sadovnjakih. To bo doseženo s predstavitvijo in praktično uporabo alternativnih pripravkov, še posebej mikrobnih FFS in biostimulantov, ter drugih z mikrobi kompatibilnih alternativ, ki so dostopne na trgu EU.

S tem si projekt prizadeva povečati obseg znanja o pravilni uporabi teh alternativ in motivirati pridelovalce ter ponudnike za uvajanje novih, okolju prijaznejših tehnologij, vključno z razvojem digitalnih rešitev za precizno škropljenje. Dolgoročno bo to prispevalo k zdravju ljudi in živali z zmanjšanjem ostankov bakra v pridelkih ter k ohranjanju naravnih virov (tla, voda, zrak) in biodiverzitete z zmanjšanjem ekotoksikološkega odtisa bakra. Projekt bo tudi analiziral tehnološke in ekonomske vidike uporabe alternativnih pripravkov ter omogočil prenos novih učinkovitih pripravkov na slovenski trg. 

V teh dneh se s trgatvami zaključujejo tudi vzorčenja in trgatve v  poskusnih vinogradih, kjer v okviru projekta EIP BAKER iščejo možnosti za zmanjšanje uporabe bakrenih pripravkov v ekološkem vinogradništvu. Strokovnjaki preverjajo delovanje simbiotskih mikroorganizmom, biostimulantov in drugih okolju prijaznih pripravkov, ki obetajo zmanjšanje uporabe bakrovih fungicidov. Zbrani podatki bodo podlaga za oceno njihovih praktičnih prednosti, morebitnih omejitev ter ekonomskih učinkov v pridelavi.