Založnikovi iz Škalc nad Slovenskimi Konjicami so uveljavljeni sadjarji in vinogradniki, mlajši sin Miha pa s prevzemom kmetije vnaša svež veter. Slogovni premik se že izraža v njegovih zadnjih vinskih letnikih s pečatom podpohorskih leg. Za Miho, ki predstavlja četrto generacijo Založnikovih, je padla odločitev za delo na kmetiji s prvim vinom, ki ga je kletaril samostojno, to je bil polsuh rumeni muškat 2015. Kljub vsem tveganjem pri delu v naravi ima rad samostojno delo in odločanje, dobri odzivi strank pa so zanj dodatna spodbuda, utemelji svojo izbiro.

Ob tem je zelo zanimiva kombinacija njegovih znanj – po poklicu je namreč diplomirani elektroinženir. Zaposlil se je v prodaji specialnih farmacevtskih strojev v podjetju v Celju, ki prodaja opremo tudi večjim slovenskih kletem. Obetavna zaposlitev njegove odločitve ni omajala, leta 2019 je z vstopom v shemo za mladega gospodarja prevzel kmetijo od staršev. Za to je pridobil še nacionalno poklicno kvalifikacijo za sadjarstvo, saj za vinogradništvo tisto leto ni bilo mogoče. Pred tem pa je dal očetu Andreju in mami Jožici jasno vedeti, da ga na domačem posestvu s prevladujočim sadjarstvom bolj veselita vinogradništvo in vinarstvo. Zato posledično načrtujejo krčenje sadovnjakov in širitev vinogradov. Občasno ga še vedno pokličejo na prejšnje delovno mesto, ki ga opravlja po podjemni pogodbi. Njegova strokovna znanja pa mu pridejo izjemno prav tudi na kmetiji, saj zna sam popraviti polnilne linije, etiketirko in še kak stroj v kleti. Vsak dan sproti pa izkuša, da je pridelava vse manjši delež kmetovih opravil.

POSTOPNO OPUŠČANJE SADJARSTVA

Založnikovi so stara konjiška družina, ki je imela na začetku prejšnjega stoletja v starem trgu mizarstvo in gostilno, v kateri je prodala večino pridelkov. Premoženje so jim po 2. svetovni vojni nacionalizirali, po samostojnosti Slovenije pa vrnili le štiri hektarje gozdov. Družinska klet je bila vedno na Škalcah, prav na tej lokaciji je Andrej prevzel nekaj zemlje od svojih tet brez potomcev in začel kletariti v njuni stari kleti. Z ženo Jožico sta prvo obdobje kmetovala ob službi, sadje pa pridelovala na dobrih šestih hektarjih delno najetih zemljišč ter imela le dober hektar vinograda.

»V letih 2011–2013 smo pridelavo jabolk na najetih zemljiščih opustili, ker so svoje naredile cene na trgu, pozebe in težji dostop do delovne sile za kakovostno obiranje jabolk. Sedaj pridelujemo na treh hektarjih sorte jonagold, idared, elstar, zlati delišes, cripps pink, gala, in braeburn. Povprečni letni pridelek je nekaj čez 100 ton, od tega jih 20 ton zadržimo doma za prodajo šolam in na drobno, ostalo pa prodamo hladilnici Slom v Ponikvi,« predstavi Miha in doda, da je poldrugi hektar sadovnjaka pod protitočno mrežo. V naslednjih petih letih pa bodo skoraj dva hektarja jablan v Škalcah in Konjicah zamenjale trte na mraz odpornejšega laškega rizlinga.

Na kmetiji Založnik pridelujejo jabolka na treh hektarjih, poldrugi hektar je zavarovan z protitočno mrežo.

Vinogradi na treh hektarjih predstavljajo drugo polovico pridelave. Razdrobljenost površin je velika težava, pravi Miha, saj obdelujeta z očetom na integriran način sedem parcel, od tega eno v Žičah. V vinogradnih prevladujejo aromatične sorte: renski rizling, rumeni muškat, sauvignon, chardonnay, modri in sivi pinot ter modra frankinja. 1200 trt renskega rizlinga in modrega pinota so pred tremi meseci posadili na Škalcah, kjer živijo, najstarejši vinogradi pa so stari 16 let. Vinogradniki se na splošno soočajo z vedno več težavami, esca oz. bolezen lesa vinske trte se pojavlja tudi na laškem rizlingu, čeprav trte režejo zmeraj pozimi, ko v njih še ni tekočin, s katerimi se prenašajo bolezenske glive.

Iz njihovega dvorišča je šlo med kupce vedno le vino in nikoli grozdje. Klet je za nego 30.000 litrov opremil že Mihov oče, ki je leta 1992 začel negovati suha vina in že takrat kletaril tudi prva vina v bariku. V kleti pa so vedno imeli tudi strokovno pomoč. Po letu 1998 so začeli negovati polsuha vina – malo zaradi navad štajerskih pivcev ter malo zaradi pogojev pridelave in štajerske stroke. Že dve desetletji sta stalni del ponudbe tudi dve klasični penini – bela iz chardonnaya in rose iz modre frankinje.

FRANKINJA, KI OBARVA USTNICE

Večino – okrog 60 % polnitev predstavljajo še vedno litrske steklenice, v njih je polsuha zvrst iz chardonnaya, renskega rizlinga, sivega pinota in rumenega muškata. Miha zmanjšuje njihov delež in povečuje delež buteljk ter prehaja na vina višje kakovosti, ki jih hkrati spreminja slogovno. Zahtevnosti tega preskoka se dobro zaveda: »Sem nekje vmes, na prehodu, kar ni lahko, saj se poleg načina dela v kleti spremenijo tudi zahteve po opremi ter struktura kupcev oz. delo na trgu. V letniku 2016 sem kletaril prvi renski rizling šest mescev na drožeh, brez žvepla. Takšno vino se spreminja v kleti vsakih 24 ur, a ga ščitijo droži.

V letniku 2016 sem ustvaril tudi prvo zorjeno modro frankinjo v bariku in jo poimenoval »red lips«, ker obarva ustnice, in hkrati z njo nagovoril ljubiteljice vina. Do tega leta sem sodeloval z očetom, potem pa začel iskati znanje še pri kolegih, enologih na Štajerskem, in sedaj še na tečaju o poznavanju vina – WSET na 2. stopnji. V kleti zelo veliko preizkušam, kar je izvedljivo pri naših majhnih serijah 4000 steklenic. Vsa sortna vina so sedaj suha, z izjemo rumenega muškata. V hrastu poleg modre frankinje zori tudi chardonnay najboljših letnikov, ki gre na trg pod črno etiketo. Od leta 2018 dokupujem srednje žgane hrastove barike, v kleti jih je sedaj 12, vsi so od sevniškega sodarja Krajnca. Ti dodajo modri frankinji okus slivove marmelade, tobaka, končna različica vina te sorte pa je združena iz sodov različnih starosti. Po zorenju v leseni posodi gredo vina še za kratek čas na zorenje v nerjavečo posodo in zatem za pol leta v steklenice.«

V kleti Založnik izstopa renski rizling 2018, sedaj aktualen na trgu. Odlikujejo ga že lepo izražene terciarne arome po petroleju, v okusu pa še vedno sadnost v kombinaciji z masleno noto in prijetnimi kislinami ter srednje bogatim telesom. Izjemno lep predstavnik sorte je tudi sauvignon 2020 z vonjem in okusom cvetočega bezga ter prijetno svežino. V modri frankinji 2019 pa prevladuje lesena nota nad aromo rdečega jagodičja in nekoliko višja kislina, kar je od nekdaj značilnost oz. terroirski podpis konjiških leg pod Pohorjem. Prav sadna, lažja in sveža vina pa so zadnja leta priljubljena med pivci doma in v svetu.

 Posodobitev objekta iz leta 1939

Vina izredno čistih vonjev in arom so lepa kombinacija tradicije in moderne tehnologije, kar v začetnem obdobju kletarjenja ni vedno samoumevno. Do ravnotežja med tradicijo in sodobno tehnologijo pride namreč večina kletarjev šele z dolgoletnimi izkušnjami. Miha sam pa pravi, da se z znanjem spreminjajo tako njegova vina kot pivci. »Mladi ljubitelji vin so tudi v nevinorodnih regijah vedno bolj izobraženi. Na letošnji predstavitvi v Kranjskih rovih so mladi najbolj povpraševali po maceriranem in barikiranem chardonnayu in renskem rizlingu 2018. Krepko pa smo znižali tudi ostanek sladkorja v obeh peninah iz 20 g/l na 6 g/l in tako prešli iz suhih na exta brut, na drožeh pa zorijo do tri leta. V prihodnje ne izključujem prehoda na ekološko pridelavo.«

Miha ima v načrtu še veliko preizkušanj, med drugim zorenje vin v betonskih jajcih, katerih nakup je že del novih naložb na kmetiji. S sredstvi za mladega prevzemnika so obnovili streho na objektu s kletjo iz leta 1939. Za nadaljnje naložbe pripravlja prijavo za širitev in poglobitev istega objekta s pomočjo sredstev razpisa PRP 4.2 – podpora naložbam v predelavo, trženje in razvoj novih proizvodov.

Objekt iz leta 1939 na Škalcah so založnikovi delno že obnovili, še večja prenova kleti z dofano degustacijsko sobo sledi v naslednjih letih. Po načrtu bodo v objekt vložili še 300.000 evrov in povečali zmogljivost sedanje kleti za pridelek iz sedmih hektarjev, kolikor je Mihov cilj, ter dodali še degustacijsko sobo. Vzporedno želijo povečevati prodajo na dvorišču, njihovi glavni kupci sedaj so namreč gostinci. Letos so na kmetiji zgradili fotovoltaično elektrarno, dodatna ponudba gostom pa bo polnilnica za električne avtomobile. Med zadnjimi, a nič manj pomembnimi potezami je zvišanje cen vina – za litrsko steklenico iztržijo sedaj okrog tri evre, za buteljke od šest do 15 in za penine 12 evrov. Glavni razlog so izjemne podražitve vseh vhodnih materialov za vinogradništvo in vinarstvo. V obdobju, ko večina stekleniči lanski letnik in pripravlja kleti za naslednjo trgatev, pa se ukvarjajo še s pomanjkanjem steklenic, posebej za penine.