Čeprav je na začetku obstajalo upanje, da bo ukrajinska vojna dogodek, je vse bolj jasno, da je ta postala dolgoročni proces z obsežnimi posledicami. Hrana je ponovno geostrateško orožje, zaradi številnih špekulacij na trgih pa je največje vprašanje razmerje med njeno razpoložljivostjo in dostopnostjo, saj hkrati raste še inflacija. Zato je Evropska komisija prejšnji teden predstavila dolgoročne in kratkoročne instrumente pomoči na treh ravneh: za kmetijstvo, energetiko in pomoč ukrajinskim beguncem – teh je po ocenah državo zapustilo že 3,6 milijona, večina jih ostaja v državah Evropske unije.

Oskrba s hrano v EU še ni ogrožena, saj je celina pretežno samooskrbna, vendar je zaskrbljenost z nadaljevanjem največja na področju žit, oljnic in beljakovinske krme. Komisija je zato sprostila 500 milijonov evrov pomoči iz rezerv za pomoč najbolj prizadetim kmetom ter 330 milijonov za pomoč Ukrajini, kjer so glavni napori usmerjeni v izvedbo setve in prodajo žit iz skladišč. Ukrajinski kmetje, ki naj bi klub vojnim razmeram po ocenah izpeljali setev na dveh tretjinah površin, trenutno nimajo dovolj semen, gnojil in goriva. Slednjega potrebujejo za setev 50.000 ton tedensko oz. 350.000 ton za celotno setev. To pomoč bodo po zagotovilih evropskega komisarja za kmetijstvo Wojciechowskega dobili od Poljske in EU.

EU bo vzpostavila t. i. zeleni koridor za prevoz ukrajinskih žit do Baltika, po katerem bo prišlo na trg ne le 20 milijonov, ampak 30 milijonov ton žit. Pričakovani primanjkljaj žit na svetovnem trgu zaradi vojne je 13 milijonov ton; prvič naj bi pripomogla k zapolnitvi te vrzeli s petimi milijoni ton Indija, ki je imela lani zelo dobro žetev. Drugi del premostitve bo preusmeritev dela porabe žit namesto za krmo in biogorivo za prehrano za ljudi, k čemur spodbujajo pridelovalce tudi visoke cene. Države EU bodo povečale tudi pridelavo soje, samo znotraj združenja Donau soja bo letošnja setev na 100.000 hektarjih.

Za vsaj delno premostitev izgube pridelka iz črnomorskega bazena bi EU letos potrebovala rekordne pridelke, zato je dovolila izjemo – setev in uporabo fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin na okoljsko občutljivih območjih oz. izvzem iz prahe in s tem sprostila za obdelavo dodatne štiri milijone hektarjev. Vendar je ta ukrep izzval plaz kritik, najprej zato, ker gre za manj rodovitna območja, kjer pridelava žit sploh ni mogoča oz. je izvedba zaradi večletnih okoljskih zavez neizvedljiva. In nadalje zato, ker fitofarmacevtski lobi in lobiji intenzivnega (in izvoznega) kmetijstva pod krinko oskrbne krize preprečujejo prehod EU v trajnostno kmetijstvo. Okoljska in zelena gibanja poudarjajo, da bi bili veliko bolj ustrezni ukrepi zmanjšanja evropske odvisnosti od ruskih gnojil ter črnomorske krme s prehodom v agro-okoljske ukrepe in zmanjševanjem porabe mesa. Zagotovilom komisarja Wojciechowskega, da gre le za krizni enoletni ukrep in da bo EU naslednje leto ponovno sledila vsem zavezam v glavnih strategijah, pa le malokdo verjame. Za prihodnje leto načrtovana ozelenitev postaja tako najverjetneje »abortiran« del SKP v novem obdobju.

Posledice ukrajinske krize v energetskem sektorju bo EU blažila s skupnim nakupom energentov (zunaj Rusije) in skupno gradnjo skladišč za energente, brez katerih je sedem članic. Veliko skladišč energentov v EU je namreč v lasti ruskega Gazproma, in ta so že od lani prazna. Zadnji predstavljeni paket kriznih ukrepov se nanaša na pravice beguncev do humanitarne in zdravstvene pomoči, do izobraževanja, bivanja in dela.

Agresorji žrtev, ki pogosto v samih pižamah bežijo iz porušenih domov, se zdijo v ukrajinskem primeru več kot na dlani. A že nekaj analitskega pogleda v preteklost zaseje dvom v virtualno resničnost, ki jo krojijo vpletene vojskujoče strani, mediji, vojni dobičkarji, špekulanti. Neoliberalna globalizacija, posledica katere je tako neuravnotežen svetovni prehranski sistem kot tudi nenehno ustvarjanje konfliktov, je svet razdelila na močno odvisne revne, malo manj odvisne izginjajoče srednje in rastoče super bogate. Da gre za politični projekt pod krinko svobodnega delovanje ekonomije, je že pred četrt stoletja zapisal svetovno znan nemški sociolog Ulrich Beck. Žrtve zadnje spirale uničevanja, ki se na koncu sešteje v veliko krizo, zato niso le ukrajinski begunci, temveč večina, zlasti pa najbolj revni prebivalci sveta, le, da so nekateri prikrajšani že za prvi obrok hrane, drugi pa le za priboljške.