Kitajsko vinogradništvo sredi puščave Gobi (1)

Nič ni nemogoče oz. vse je mogoče velja za razvoj vinogradništva in vinarstva, kot ga je v pokrajini Ningxia zastavila azijska velesila Kitajska. Tisočletja spečo puščavo Gobi, ki se razteza na severozahodu Kitajske in na drugo stran kitajske planote v Mongolijo, so spremenili v vodilno vinorodno in enogastronomsko regijo v državi. S tem je država, ki jo je treba razumeti predvsem kot nekaj tisočletij staro civilizacijo, dokazala, da ima glavno vlogo pri izpeljavi ciljev človeška namera. Človek je tisti, ki lahko spremeni plodno zemljo v mrtvico ali pa preobrazi pustinjo v obdelovalno območje in v konkretnem primeru v eno od najbolj živahnih središč vinarske industrije na svetu. Vinarski svet dobiva tako vse bolj zagon zunaj, na drugih kontinentih, in okorela Evropa jim vse težje konkurira.

Kitajska je v zadnjem desetletju postala najbolj dinamični vinski trg in tretje največje pridelovalno območje na svetu, izjemno hitro napreduje tudi kakovost njenih vin. Organizatorji enega največjih svetovnih ocenjevanj vin Concours Mondial de Bruxelles (CMB) so se zato odločili, da izpeljejo 32. ocenjevanje v Yinchuanu v regiji Ningxia, kar je drugič v tej državi. Prvo ocenjevaje CMB je bilo leta 2018 v Pekingu, lani in predlani pa v okviru CMB samo ocenjevanje sorte marselan v Ningxii.

Številke najhitreje povedo, kakšen galop je naredila dežela čaja na področju vinarstva, da se je zavihtela med svetovne vinarske velesile. Po površini vinogradov je Kitajska s 785.000 hektarji (podatki OIV 2024) na tretjem mestu, vendar je okrog 80 % namenjenih pridelavi namiznega grozdja, kjer ima vodilno mesto na svetu. Od 2000 do 2015 so površine trt za vino podvojili, znatno zmanjšali pa so jih med epidemijo korone.

V letu 2023 so kitajski vinarji pridelali 3,2 milijona hektolitrov vina, celotna poraba pa se je zadnja leta zmanjšala za skoraj 24 % na 6,8 milijonov hektolitrov. Največji vinarski podjetji sta Great Wall in Changyu Pioneer Wine Co, ki ga pridelata približno desetino. Med dvanajstimi kitajskimi vinskimi regijami: Shandong, Hebei, Huaila Changli, Xinjiang Yunnan, Shanxi, Liaoning, Heilongjiang, Tianjin, Jilin, Gansu in Henan, je Ningxia druga po pridelavi vina, takoj za Shandongom.

REGIJA VRHUNSKIH VIN

Kakšne pogoje ima ta regija za pridelavo vina? Predvsem sta to omogočila njena ekstremna lega in podnebje. Ningxia se nahaja med 37° in 39° severne zemljepisne širine, na zahodu je gorska pregrada Helan, na vzhodu pa teče Rumena reka, zato ima idealno geografsko okolje za pridelavo vina. Poleg tega se nahaja na za vinogradništvo izjemno visoki nadmorski višini 1200 metrov, kar povečuje sončno sevanje in grozdje proizvede več antocianov (rdečih barvil v vinu).

Na leto je tukaj okrog 3000 sončnih ur, a le 220 milimetrov padavin in to v nalivih. Ker leži v kitajskem delu hladne puščave Gobi, je tukaj tudi zmrzal in občasno tudi sneg. Dodatna vlaga doseže Gobi v zimskem času, ko veter prinese sneg iz sibirskih step. Ta veter povzroča, da so v Gobiju skrajne temperature. Obdelava trte v teh pogojih je posebna, trta je posajena pod kotom 35 %, da delavci vsako zimo zakopljejo vinograde pred mrazom in spomladi odkopljejo. Kljub tem ekstremnim pogojem se je kitajska vlada odločila, da bo tukaj razširila elitno kmetijsko dejavnost, ki pa je ne bi bilo brez namakanja. To je omogočil namakalni sistem iz Rumene reke, ki izvira v Tibetu in teče prek cele regije. Namakalno omrežje je sestavljeno iz petih pomembnih kanalov, ki so jih med drugim zgradili zato, ker je vladala na jugu regije izjemna revščina zaradi suše. V namakano območje so zatem preselili okrog 200 tisoč prebivalcev iz sušnega območja.

Vsaka tretja steklenica vina na Kitajskem je iz Ningxie. In ker se je pod projekt podpisalo tudi politično vodstvo, je vinarstvo tudi precej državno subvencionirano. Na ta način privabljajo tuje in domače investitorje, ki so vložili v sektor izjemno veliko sredstev za nove tehnologije in znanje.

Kot so zapisali v uvodu knjige o vinarstvu te regije, terroir ne nastane brez človeka. Ningxia je primer modernega terroirja, ki je nastal na osnovi človeške volje. Ta je kljubovala težavnim pogojem, kot so ekstremni vremenski pogoji, opustela, nekultivirana prst, suše, močni vetrovi, oddaljenost od mest in odsotnost porabe vina. Toda območje je ostalo kljub temu privlačno za investitorje in s pridelkom izpod vznožja gora Helan lahko zavzame Kitajska pomembno mesto v svetu vrhunskih vin.

ČEZ 650 VIN DRŽAVE GOSTITELJICE

Ker je regija sinonim za vrhunska in avtentična vina po novih tehnoloških standardih, se je znašla pod žarometi svetovne vinske javnosti. Tamkajšnji vinarji pa na stopnički, ko bi jim bila dobrodošla promocija na svetovni ravni. To je pripomoglo k odločitvi, da se 32. ocenjevanje Concours Mondial de Bruxelles odvije na njenih tleh, v regijskem središču Yinchuan. Mesto z 2,9 milijona prebivalcev je staro šele 60 let in med desetimi najlepšimi kitajskimi mesti. Je pomembno središče energetske industrije, skozi njega teče Rumena reka, ob njem pa je še jezero in 531 kvadratnih kilometrov močvirja. Organizacijski podvig letošnjega CMB je bil izjemen, zlasti če upoštevamo, da gre za avtonomno kitajsko deželo z večinskim muslimanskim prebivalstvom, kjer je alkohol na javnih in protokolarnih prireditvah prepovedan. Zato so na otvoritveni slovesni večerji postregli le čaj in grozdni sok.

Toda pri ocenjevanju so pomagali organizatorji številnih poklicev, od natakarjev do mladih prostovoljcev, ki stopajo v vrste turističnih delavcev ali se učijo tujih jezikov. Na vsakem koraku so pozdravljali in zaželeli dobrodošlico ocenjevalcem vin iz celega sveta in Kitajske, ki so to priložnost izkoristili za pridobivanje prakse v mednarodnem merilu. Letošnji »učni vzorec« je bil številčen, saj so vinarji na ocenjevanje rdečih in belih vin poslali 7165 vin. Največji porast vin je bil seveda iz gostiteljske države, lani je Kitajska na tem ocenjevanju sodelovala s 339 vini, letos pa s 672 vzorci, in sicer 352 iz Ningxie.

OD LETOS JE KITAJSKA ČLANICA OIV

Baudouin Havaux, direktor ocenjevanja CMB, je ob odprtju izjemno preobrazbo vinske regije Ningxia opisal kot mednarodno merilo za preskok v enem samem desetletju. Regijo zato pogosto imenujejo kitajski Bordeaux. Gostovanje ocenjevanja je zato poklon dinamiki, kakovosti kitajskih vin in viziji regije, ki je združila terroir, inovacije in ambicije. »Vino ni nuja, ampak je živa dediščina, orodje za povezovanje ljudi, most med civilizacijami,« je sklenil Havaux. Kitajska je lani na ravni celotne države zaprosila za članstvo v OIV – Mednarodnem uradu za trto in vino, najstarejši svetovni cehovski organizaciji. Samo regija Ningxia je postala članica OIV že leta 2012, Kitajska pa že sodeluje pri oblikovanju standardov pri OIV, s pridobitvijo članstva pa bo na razvoj svetovnega vinarstva še bolj vplivala. Zato se je odprtja ocenjevanja v Yingchunau udeležila tudi direktorica OIV Yvette van der Merwe in dejala, da je vino globalni unikatni jezik, ki povezuje akterje v tej gospodarski panogi. Ningxia poleg izjemnega tehnološkega razvoja s trajnostno pridelavo teži tudi k ravnovesju v okolju. Kitajsko vinarstvo pa je dalo svetovnemu vinarstvu novo energijo v razvoju na svetovni ravni. »Standarde za zaščito okolja je treba deliti na svetovni ravni. Zato je ključ uspeha delitev znanja za trajnostno pridelavo,« je prepričana Yvette van der Merwe.