V nedeljo bo zaprl vrata že 89. sejem Zeleni teden v Berlinu, ki se je kot eden vodilnih mednarodnih sejmov za prehrano, kmetijstvo in vrtnarstvo začel 16. januarja. Dogodek poteka že od leta 1926 in v tem obdobju se je na njem predstavilo 103.300 razstavljavcev 34 milijonom obiskovalcem. Letos se je na njem predstavilo 1500 razstavljavcev iz 60 držav. Za berlinskega župana Kaia Wegnerja je Zelen teden sestavni del nemške prestolnice s skoraj stoletno zgodovino.

Na približno 300 dogodkih so ponudili informacije o izzivih v kmetijski in živilski industriji ter inovativnih rešitvah. V strokovnem delu so se osredotočili na teme, kot so prehranska varnost, stabilne dobavne verige, trajnostno kmetijstvo, biotska pestrost in podnebne spremembe, alternativna goriva in podeželje. Politični vrhunec, 17. svetovni forum za prehrano in kmetijstvo (GFFA), pa je potekal od 15. do 18. januarja. Na njem je na povabilo nemškega zveznega kmetijskega ministrstva (BMEL) ideje izmenjalo več kot 70 kmetijskih ministrov z vsega sveta oz. 2000 strokovnjakov iz politike, gospodarstva, znanosti in civilne družbe. Tam je bil tudi Christophe Hansen, ki je na Zelenem tednu prvič javno nastopil kot komisar EU za kmetijstvo in prehrano.

V NEMČIJI ZA KOMPROMIS

Predstavniki nemške politike, med njimi zvezni minister za kmetijstvo Cem Özdemir, so poudarili pomen kompromisov, ki so kljub nasprotujočim si interesom (in lanskim demonstracijam kmetov) potrebni za trajnostno kmetijsko in živilsko industrijo. Kljub tujemu uvozu pa je treba zaščititi občutljive kmetijske sektorje. Özdemir je pozval tudi k označevanju evropskega porekla. K temu je v svojem govoru pozval tudi Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV). Pozval je k temeljnemu političnemu ponovnemu zagonu. Da bi ljudje spet dobili več zaupanja, je potreben jasen politični kompas in odločitve, ki jih podpira večina družbe. Domači kmetje zagotavljajo prehransko varnost, kar je jamstvo za politično in družbeno stabilnost. To nalogo bi morali opravljati skladno z varstvom podnebja, ne da bi pri tem izgubili svojo konkurenčnost, meni predstavnik kmetov.

Skrb za mlade talente v kmetijstvu

Novi evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je v Berlinu na Zelenem tednu jasno predstavil nove zamisli o prihodnosti kmetijstva v EU.»Da bi zagotovili količino in kakovost pridelave hrane v EU v prihodnosti, moramo poskrbeti tudi za to, da bo poklic kmeta spet postal zanimivejši,« je dejal Hansen. Trenutno je le nekaj manj kot 12 % kmetov v Evropski uniji mlajših od 40 let, povprečna starost pa je 57 let. »To je zelo velik problem. Zastaviti si moramo vprašanje, kaj je razlog za to. Kmetje potrebujejo poštene cene za svoje proizvode, potrebujejo predvidljivost, da lahko načrtujejo in vlagajo, ter manj papirologije in birokracije. Stvari moramo poenostaviti,« je opozoril Hansen. Evropska komisija je že predlagala sveženj za poenostavitev do leta 2024. Verjame, da lahko naredimo še korak naprej in da lahko to dosežemo tudi letos. Takšen sveženj bo predstavil kot del sedanje skupne kmetijske politike, ki bi moral prvenstveno doseči kmete.

Finančna varnostna mreža

Hansen je pojasnil, da želi v svoji viziji kmetijstva prihodnosti graditi na soglasju. V ta namen se bo usklajeval z novoustanovljenim Evropskim odborom za kmetijstvo in prehrano, ki trenutno sestavlja svoje člane izmed 190 kandidatov. Ena od nalog bo tudi boljša zaščita evropskega kmetijstva pred geopolitičnimi pretresi.

Vojaške blokade kmetijskih proizvodov, na primer iz Ukrajine, so destabilizirale trge. Če pa bo Kitajska želela uvesti carine na evropske mlečne izdelke ali če bo naslednja Trumpova administracija v ZDA kaznovala spore glede Airbusa s carinami na parmezan, kot je to storila v prvem mandatu, potem so to dejansko izsiljevanje in dejavniki, na katere se posamezni kmetje ne morejo pripraviti. »Potrebujemo tako finančno kot pravno varnostno mrežo,« je v Berlinu dejal Hansen in dodal, da je to edini način za zaščito evropskega kmetijstva in zagotovitev enotnosti EU.

Kulinarika 60 držav

Med zanimivejšimi deli letošnje ponudbe na Zelenem tednu je bila kulinarika 60 držav z vsega sveta. Skandinavija se je predstavila s finskimi lisičkami, črnim česnom in brusnicami iz Estonije, švedskim konopljinim sirom za pico, veganskimi slano polnjenimi tortami, ki na novo interpretirajo tradicionalno nordijsko peko. Gruzija je ponudila začimbe in omake ter sadne sokove in čurčeli – sladko specialiteto iz oreščkov, namočenih v testo iz grozdnega soka. Iz Češke se bilo na voljo tradicionalni trdelník – sladko spiralno pecivo iz kvašenega testa in za pogumne celo žuželke v čokoladi. Za goste, ki so si zaželeli nekaj slanega, so pripravili hrustljave sirove krhlje s Poljske in presenetili z govejim zrezkom v kozarcu z medom, meto in cimetom. Na voljo pa je bila tudi kulinarika iz drugih kontinentov in gostiteljice Nemčije, ki se je na široko predstavila s fermentiranimi živili: kimči, kefir in kombuča kot brezalkoholna pijača ali alternativa vinu – prava spodbuda za vašo črevesno floro in okolje, vse iz Saške. Berlin pa je dodal fermentiran čajni pesto.