DegustAkcija Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Vipava

Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo (FVV) in Center za raziskave vina (CRV) Univerze v Novi Gorici izobražujeta študente in jih uvajata v svet vina teoretično in praktično. Študentje tako začnejo enografsko potovati že v 1. letniku dodiplomskega študija pri predmetu Pregled svetovnega vinogradništva in vinarstva, pri katerem odkrivajo najpomembnejše vinorodne regije sveta in pridobijo teoretsko znanje o vplivu geoklimatskih pogojev na izbor vinskih sort grozdja v posameznih regijah. Pri predmetu Osnove vinarstva pa med drugim spoznavajo vinarske tehnologije.

Vina začnejo že v prvem letniku spoznavati tudi praktično, saj so vaje tudi v obliki degustacij. Letos pa načrtujejo spremembe dodiplomskega programa, in sicer v smer, da bi se študenti v prvem študijskem letu osredotočili na bolj poglobljeno spoznavanje slovenskih vinorodnih regij in vin, spoznavanje srednjeevropskih in svetovnih vin pa premaknili v 3. letnik, ko imajo študentje že veliko več enološkega predznanja.

Kot eno izmed oblik praktičnega usposabljanja so na FVV pripravili spoznavanje vin v praktičnem okolju vinskih barov in enotek z naslovom »DegustAKCIJA«. Prva je potekala v Mariboru, druga v Izoli in letošnja v restavraciji EDA v Novi Gorici. Dogodek so zasnovali študentje 3. letnika dodiplomskega programa Vinogradništvo in vinarstvo (VS) pod mentorstvom profesorice dr. Erike Jež. Ime dogodka simbolizira aktivno vlogo mladih v promociji vinske kulture ter spodbuja inovativnost v stroki.

Rdeča nit degustacije je bila sorta modra frankinja, razširjena v Posavju in Podravju. Ker je degustacija predvsem izobraževalna, pa je za študente najpomembneje, da se naučijo vina na dogodkih tudi ustrezno predstaviti. Študentka 3. letnika Anuša Skušek iz Šentvida pri Ljubljani je predstavila modro frankinjo Albiana Alto, letnik 2016, vinarstva Albiana iz Posavja. Sara Gregorc iz Dobravelj pri Ajdovščini je natočila na Vipavskem sicer redko modro frankinjo vinarstva Burja reddo, letnik 2022. Dr. Guillaume Antalick, profesor na vipavski fakulteti in promotor te slovenske sorte, je natočil in spregovoril o modri frankinji hiše Šuklje, letnik 2022, iz Bele krajine. Vipavski Center za raziskave vina (CRV) pa to sorto raziskuje v okviru aplikativne raziskave »Poreklo vina: geoklimatski, mikrobiološki ali človeški konstrukt? Primer slovenskih modrih frankinj«, v katerem CRV sodeluje kot partner, Kmetijski inštitut Slovenije pa kot vodilni partner.

VINARSTVO PONUJA PRILOŽNOSTI TUDI ŽENSKAM

Predstavitvene zgodbe od vinograda do kozarca sta sredi letošnje prestolnice kulture nadaljevali Valentina Ratoša z refoškom 2021, ki ga prideluje njena družina v slovenski Istri. DegustAKCIJO pa je zaključila s kraškim glavnim vinom, izbranim teranom letnika 2017, Vinakras, študentka Laura Smolnikar, ki med študijem biva na Krasu. Enako kot podano znanje o vinih so bila zanimiva tudi sama študijska in življenjska spoznanja študentk vinogradništva in vinarstva, ki so si jih nabrale v vipavskem Lanthierijevem dvorcu, kjer domuje fakulteta.

Delo na kmetiji in poklic kmeta, zlasti vinarja, je vse kaj drugega, kot ga pojmujejo osnovnošolci, med katerimi je v 8. in 9. razredih izvedlo anketo kmetijsko ministrstvo. Ti si kmeta predstavljajo predvsem kot »staro, neizobraženo in umazano osebo«, zato se za ta poklic ne odločajo, je na rezultate ankete opozorila dr. Erika Jež. Bodoče mlade vinarke pa so ob degustaciji poudarile, da so se za poklic, v katerem prevladujejo še vedno moški, odločale z nejasno predstavo o tem, kaj jim bo to znanje omogočalo v prihodnje. Po treh letih študija pa so svet vina ne le vzljubile, temveč ugotovile, da jim poklic vinarke odpira številna vrata in da v njem tudi za ženske ni ovir.

Dr. Branka Mozetič Vodopivec, dekanja Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, pa jih je dopolnila, da so praktične izkušnje ključne za oblikovanje vrhunskih strokovnjakov na področju vinogradništva in vinarstva. »Prav zato se trudimo študentom omogočiti čim več neposrednega stika s stroko. Uspešne zgodbe, kot je DegustAKCIJA, pa kažejo, kako interdisciplinarno je vinarstvo in kako širok spekter znanj, veščin in povezav je potreben za uspeh od vinogradov do gostinske ponudbe.«

Dogodek DegustAKCIJA je potekal v okviru čezmejnega projekta ENOSATIRA – Trajnostni vinski turizem: kulturna krajina, vino in satira, v katerem Univerza v Novi Gorici sodeluje kot partner. Glavni cilj projekta Enosatira je krepitev in prenašanje vinske kulture čezmejnega območja s hkratnim prepoznavanjem in podpiranjem potenciala trajnostnega vinskega turizma. V sklopu projekta je univerzitetni Center za raziskave vina odgovoren za izobraževanje pridelovalcev in zainteresirane javnosti v obliki prenosa dobrih praksah v regenerativnem oz. trajnostnem vinogradništvu. Z organizacijo strokovnih delavnic na temo spoznavanja unikatnosti aromatike vin čezmejnega območja pa vinarje podpirajo pri razumevanju aromatične avtentičnosti lokalnih vin in ustvarjanju privlačnih čezmejnih vinsko-turističnih zgodb.

Nova pridobitev olfaktometer

V okviru dogodka so udeležencem predstavili tudi olfaktometer, novo raziskovalno opremo. Olfaktometer stane okrog 48.000 evrov, del sredstev zanj pa je primaknila tudi Univerza v Novi Gorici. Njen rektor dr. Boštjan Golob je z nakupom nove opreme zadovoljen, ker bo to pozitivno vplivalo tako na kakovost raziskovalnega kot tudi pedagoškega dela.

Konkretno olfaktometer omogoča spremljanje nosne zaznave posameznih arom v vinu. Nova oprema tako podpira preučevanje sestave arome vina na molekulskem nivoju in s tem odkrivanje identitete molekul, ki pomembno prispevajo k celotnemu aromatičnemu doživetju posameznega vina. Olfaktometer bo pomembno prispeval tudi k prepoznavanju edinstvenosti aromatičnega profila vin, kar je še posebej dobrodošlo pri avtohtonih oz. lokalno pomembnih sortah, kot so zelen, pinela, modra frankinja in druge. V okviru raziskav CRV so v preteklosti že raziskovali sorti rebula in zelen, preučevanje pa želijo nadaljevali na sorti pinela in drugih lokalno pomembnih sortah. Na aromatično ozadje vin pa vplivajo tudi učinki podnebnih sprememb, kar narekuje iskanje inovativnih pristopov za boljše prilagajanje. Slednje se raziskuje v okviru evropskega Interreg Alpine Space projekta »RESPOnD – Podnebno odporni terasasti vinogradi«, ki ga na Univerzi v Novi Gorici koordinira vodja Centra za raziskave vina dr. Melita Sternad Lemut, celoten projekt pa poteka v okviru raziskovalnega inštituta Eurac iz Bolzana (Italija). Projekt je usmerjen v sodelovanje z vinogradniki in odločevalci pri sooblikovanju rešitev, temelječih na ekosistemskih pristopih, ter njihovem praktičnem preizkušanju.

Študentje in vsi drugi udeleženci tretje DegustAkcije so v Novi Gorici lahko senzorično zaznavali različne frakcije senzoričnih komponent v sortah zelen in modra frankinja.

Olfaktometer je nova pridobitev Centra za raziskave vin v Vipavi in omogoča spremljanje nosne zaznave posameznih arom v vinu.