O viziji evropskega kmetijstva po letu 2027

S posvetom Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov, ki ga je na Brdu pri Kranju organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se je v Sloveniji začela razprava o viziji kmetijstva in prehrane v EU do 2040, ki jo je februarja predstavila Evropska komisija. Ker bo z njo začrtan prihodnji razvoj in zakonodaja evropske skupne kmetijske politike, bo imela le-ta pomemben vpliv na načrtovanje nacionalnih ukrepov kmetijske politike za programsko obdobje 2028–2034.

Slovensko kmetijsko ministrstvo bo še letos pripravilo strokovne podlage in izhodišča za nacionalno strategijo, bistveno pa bo, ali bo vizija uspela uskladiti zahteve širše družbe in kmetijskega sektorja, je poudarila kmetijska ministrica Mateja Čalušić in predstavila glavne cilje: »Potrebujemo nacionalni strateški okvir, ki bo jasno določil prioritete. Nacionalna resolucija o razvoju kmetijstva 2021 je presplošna, ker ne določa prednostnih nalog in merljivih ciljev. Šibko je tudi razumevanje povezanosti z drugimi politikami in vpetost kmetijstva v kompleksni sistem odnosov v prehranskem sistemu. Brez generacijskega prehoda ni kmetijstva, mladi potrebujejo jasen signal, družba pa mlade kmete. Brez jasne vizije tvegamo stagnacijo sektorja, izgubo mladih generacij in prepustitev sektorja zunanjim silnicam.«

V nacionalni strategiji bo treba upoštevati, da smo globoko v podnebni krizi, kmetijstvo je v teh pogojih najbolj na udaru, kar vpliva na prehransko varnost vsake države. V zadnjih dvajsetih letih je sektor utrpel eno milijardo škode, v glavnem zaradi suše. Spodbuditi bo treba tehnološki razvoj in prehod v kmetijstvo, ki bo ekonomsko učinkovito, vpeto v močne verige preskrbe s hrano, a tudi odgovorno do naravnih virov in podnebja. Obvladovanje tveganj bo moralo biti eden od gradnikov nove vizije. Kaže se pomen ohranjanja biodiverzitete in varovanja naravnih virov, od katerih je odvisna odpornost pridelave hrane, je še naštela ministrica izzive in poudarila nalogo pripravljavcev nove strategije, da ugotovijo, ali je konsenz v družbi o teh vprašanjih sploh možen.

V EU PREHRANSKA VARNOST NI VEČ SAMOUMEVNA

Wolfgang Burtscher, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji, je predstavil predvidene težave pri oblikovanju SKP v naslednji finančni perspektivi in predstavil štiri stebre evropske kmetijske vizije. Treba je poskrbeti, da bo kmetijstvo za mlade privlačno, zagotoviti konkurenčnost in odpornost agroživilskega sektorja, uravnoteženost med ekonomiko ter bojem proti podnebnim spremembam in ohranjanjem biodiverzitete. Potrebna je pravičnost za vse deležnike v prehranski verigi.

Wolfgang Burtscher: »S subvencijami je treba podpreti tiste, ki to najbolj potrebujejo. To so mladi kmetje ter majhne in srednje kmetije.«

Tako na velikih in majhnih kmetijah pa je pomembna dodana vrednost. »Imamo skupno kmetijsko politiko, toda ta ni identična v vseh državah, ker so kmetijstva in strateški načrti različni. Zato je treba upoštevati razlike. Razprave o tem ne bodo enostavne, bodo pa potrebne,« je dejal. »Največji izziv za prihodnost bo sicer prihodnji proračunski okvir. Prvič smo opozorjeni, da je prehranska varnost ključna za EU, vendar ni samoumevna. Največje vprašanje je, kako zagotoviti ustrezen proračun, da bomo vizijo lahko uresničili. Denarja je vedno manj, EU se sooča z novimi izzivi, kot sta zahtevi po oboroževanju in digitalizaciji. Kljub vsem izzivom ostajam optimist in menim, da bo proračun za ustrezno kmetijsko politiko mogoče doseči.«

Orožje pred hrano

Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer v svetu, v katerih je postalo orožje glavna prioriteta EU, je negotovo, koliko denarja bo v evropskem proračunu še na voljo za kmetijstvo. Širšo sliko oblikovanja finančnega okvira SKP med 2028 in 2034 je predstavil slovenski ekonomist dr. Mojmir Mrak. V proračunu EU 2021–2027 je bila tretjina oz. okrog 300 milijard evrov namenjenih kmetijstvu in enako kohezijski politiki. V finančnem načrtu pa imajo prednost splošno sprejete javne evropske dobrine – obramba, varnost, digitalizacija, raziskave, podnebne spremembe, med katerimi pa večina izdatkov za SKP ne izpolnjuje meril za evropske javne dobrine.

Visoko med političnimi prioritetami EU je trenutno orožje, za katerega članice načrtujejo izdatek v višini 80 milijard evrov. V vsakem primeru se bodo države zato dodatno zadolžile. V razpravi o prihodnjem proračunu EU bodo zato pogajanja o tem, ali bo ostal na sedanji ravni 1 % ali se bo zvišal na 2 % BDP evropskih držav. Oba scenarija pomenita bistveno manj sredstev za SKP in kohezijsko politiko.In ker mora biti finančni sporazum sprejet s soglasjem članic, je to najtežje pogajanje, ocenjuje dr. Mrak.

Preveliko zanašanje na tehnološke rešitve

Prihodnost evropskega kmetijstva bodo močno krojili tudi okoljski pogoji in pričakovanja državljanov. Evropa mora računati na to, da bodo podnebne krize manjšale pridelke tudi v državah, od koder se zdaj uvaža. »Vedno iščemo le rešitve, ki ohranjajo sedanje stanje in ne prinašajo sprememb. V številnih državah EU, kjer so vlagali v namakalne sisteme, nimajo več na voljo vode za namakanje. Italija se je zato že morala odpovedati pridelavi riža v Padski nižini. Neprijetna resnica je, da preveč zaupamo tehnologiji, potrebujemo pa sisteme, ki porabijo čim manj vode in prostora. Ali bomo v Sloveniji še vztrajali pri poljščinah, kot je koruza?» je posvaril dr. Žiga Malek z Biotehniške fakultete.

Dr. Luka Juvančič je poudaril, da zahteva prilagajanje novim okoljskim in geopolitičnim pogojem izjemna vlaganja, za kar pa samo javna sredstva ne bodo zadoščala. »Z dolgoročnimi sistemskimi pritiski se ne bo bori le kmet, temveč tudi drugi v prehranski verigi in potrošniki. Odprti moramo ostati za nove tehnologije, ki lahko dopolnijo obstoječ sistem preskrbe s hrano. Domet kmetijske politike pa je omejen. Imamo stabilen sistem, ki pa ne prinese kvalitativnih premikov. Kmetijstvo je most, ki povezuje akterje v kmetijstvu, potrošnike in različne politike onkraj prehranskega sistema tudi pri strateškem načrtovanju. Zagotoviti pa je potrebno okolje za dotok finančnega kapitala za naložbe,« je sklenil dr. Juvančič.

NEPOVEZANOST OSTAJA GLAVNA OVIRA

Štirje kmetovalci: živinorejec Simon Čretnik, zmagovalec akcije Naj hlev v letu 2023 iz Žalca, zelenjadarka Lea Žnidarič iz Lesarove kmetije v Forminu, dr. Mitja Krajnc iz Lenarta v Slovenskih goricah in dr. Matjaž Turinek z biodinamične kmetije Zlate misli v Jarenini so dobili priložnost, da spregovorijo o izkušnjah s kmetijsko politiko na svoji koži in kako si zamišljajo novo.

Čretnik, rejec krav molznic, je prepričan, da je govedoreja po krivici na slabem glasu, zaradi česar je zelo okrnjen ugled živinoreje. Meni, da je tudi v konvencionalnem kmetijstvu mogoče slediti okoljskim zahtevam in pridelavi hrane po višjih standardih.

Lea Žnidarič je poudarila, da kmetje potrebujejo predvsem plus na računu. »Večina kmetij se še znajde, dokler lahko prodajo zelenjavo po višjih cenah na lokalnih tržnicah, veliko težav pa imajo s poznavanjem zakonitosti cenovno konkurenčne pridelave na veliko.«

Dr. Mitja Krajnc izhaja iz družinskega posestva, ki je preraslo v podjetje z 800 hektarji zemlje s tržno pridelavo poljščin. »Povezovanje je cokla slovenskega kmetijstva. S spremembo generacij pa imajo kmetovalci željo po povezovanju.«

Dr. Matjaž Turinek pa je slikovito primerjal zahtevnost poklica kmeta z astronavti, ki imajo podporo in vodenje na Zemlji, kmetje pa se morajo za razliko od njih znajti sami. Birokratske zahteve ostajajo pogosto nerešljive. Za boljše reševanje tako težav kot povezovanje v sektorju in navzven pa bi bilo treba bolje razviti sposobnosti dogovarjanja.