Bolgarija gostila ocenjevanje Sauvignon Selection Concours Mondial de Bruxelles (1)

Burgas, največje bolgarsko črnomorsko pristanišče in četrto največje mesto v državi, je med 11. in 13. aprilom 2025 gostilo tekmovanje Sauvignon Selection v okviru Concours Mondial de Bruxelles, prej znano kot Concours Mondial du Sauvignon. Ta mednarodno priznani dogodek je edino svetovno ocenjevanje, namenjeno le sorti sauvignon. Pridelovalci iz najbolj znanih sauvignonskih regij iz vsega sveta – od Francije, Nove Zelandije pa do Južne Afrike in Čila – so poslali na ocenjevanje več kot 1000 vzorcev. Med manj znanimi pridelovalkami sauvignona pa so letos poslale več vzorcev gostiteljica Bolgarija (56), poleg nje pa še Romunija, Mehika in Portugalska.

Sauvignon Selection je tako največja komunikacijska platforma, namenjena vinom sauvignon. V treh dneh je 60 mednarodnih degustatorjev, od vinskih novinarjev, enologov, vinskih trgovcev 20 različnih narodnosti, ocenjevalo vina po 100-točkovnem sistemu OIV. Njihovo strokovno znanje in izkušnje zagotavljajo izbranim vinom priznanje in prepoznavnost na svetovnem vinskem prizorišču.

Bolgarija ima 56.200 hektarjev vinogradov devetih vinorodnih regijah. V severozahodni regija je 2060 hektarjev, Centralni podonavski 7941, severni Črnomorski regiji 5743 in južni Črnomorski regiji 7938 hektarjev, v regiji Akar in Vzhodni Rodopi 7227, vzhodnem Trakijskem nižavju 12.408, v zahodnem Trakijskem nižavju 9519 in dolini reke Strume 3351 hektarjev. Letni pridelek je 675.740 hektolitrov, pri čemer sta dve tretjini belih in tretjina rdečih in rose vin, ki jih prideluje 340 registriranih vinogradnikov. Med vini prevladujejo mednarodne sorte merlot, cabernet sauvignon, muškat otonel, chardonnay in od domačih red misket, dimyat, mavrud, melnik, gamza in druge. Sauvignon predstavlja v vinogradih 2,8-odstotni delež.

ČRNOMORSKO SREDIŠČE

Burgas je črnomorsko regionalno središče, vendar ne tudi turistično območje kot veliko bolj znana Varna ali bližnji Nesserbar. Ker pa postaja vse večje vinsko središče sredi južne črnomorske vinorodne regije, imajo njeni pridelovalci na turističnih območjih dober domači trg. Več kot 70 % vinogradov v regiji je zasajenih z belimi sortami grozdja. Poleg vinske dediščine ima Burgas tudi izjemno naravno okolje s Črnim morjem, zaščitenimi jezeri in selitveno potjo ptic Via Pontica – raj za ljubitelje narave in opazovalce ptic. Otok Sveta Anastazija, Morski vrt in znameniti pomol v Burgasu prispevajo h kulturni in turistični privlačnosti mesta, v okolici pa so tudi termalni vrelci. Mesto se ponaša tudi z živahno kulinariko, v kateri imajo osrednjo vlogo ribe in morski sadeži.

SAUVIGNON V BOLGARIJI

Sauvignon je bil omenjen prvič v bolgarskem ampelografskem opisu sorte v letih 1909–1911. Pozneje, leta 1936, so strokovnjaki po številnih študijah sorto grozdja priporočili za sajenje. V skladu z bolgarskim vinogradniškim območnim načrtom iz leta 1960 je bila sorta namenjena industrijski pridelavi grozdja na vzhodnih vinogradniških območjih, v strokovni literaturi so mu po letu 2000 dodali ime blanc.

Ampelografske študije sorte sauvignon so bile opravljene med letoma 1951 in 1958 v ampelografski zbirki kmetijskega inštituta v Plovdivu. Podatki iz teh študij so bili vključeni v vse poznejše učbenike o ampelografiji. Površina, zasajena s sorto sauvignon, je bila 494,02 hektarja ali 2,4 % belih vinskih sort in 0,88 % celotne površine, zasajene z vinsko trto v Bolgariji v tistem času. V zadnjih letih se je sorta grozdja močno razširila in uspeva na številnih območjih z ustreznim terroirjem. Leta 2000 je bilo tako v Bolgariji zasajenih približno 1004 hektarjev vinske trte sauvignon. Leta 2010 pa je bila uvrščena na uradni seznam bolgarskih sort grozdja.

Sauvignon je tudi ena od tujih vinskih sort, ki se uporablja za agrobiološko primerjavo z lokalnimi sortami. Ugotovljeno je bilo, da tuje sorte, ki so jih posadili v Bolgariji, zberejo več sladkorja, hkrati pa ohranjajo visoko kislost.

Zaradi omejene ponudbe belih namiznih vin, proizvedenih iz lokalnih sort grozdja, in vse večjega povpraševanja po takšnih vinih na domačem in mednarodnem trgu, se je leta 1968 pojavila potreba po sajenju visokokakovostnih tujih sort grozdja. Zato je bila izvedena študija tehnoloških lastnosti več sort, ki se pridelujejo v regiji Varna, vključno s sauvignonom. Do takrat v Bolgariji ni bila opravljena nobena celovita tehnološka študija sorte grozdja sauvignon razen preizkušanja njene primernosti za proizvodnjo penečega vina. V zvezi s to sorto je bilo ugotovljeno, da je biološko prilagodljiva razmeram na območju okoli Varne, vinorodne regije na severu Črnega morja. Njeno grozdje je zrelo konec avgusta in v začetku septembra ter vsebuje približno 20,5 % sladkorja in vsaj 8 g/l kislin, zaradi česar je primerno za pridelavo visokokakovostnih belih suhih, polsladkih in likerskih vin ter osnovnih vin za peneče vino.

Po letih obsežnih raziskav na Inštitutu za vinogradništvo in enologijo v Plevnu je bila sorta priporočena za pridelavo v skoraj vseh vinorodnih regijah v državi. V Franciji je bilo do zdaj razvitih 20 klonov sorte sauvignon. Izvajalska agencija za preskušanje sort, odobritev in nadzor semena v Bolgariji je za uporabo v Bolgariji odobrila klone 297, 242 in ISV F2. Pri selekciji vinske trte v Bolgariji je bil sauvignon križan v hibridnih kombinacijah, s križanjem rdečega misketa in sauvignona je tako nastala nova sorte belega vina sungurlarski misket.

POTRDITEV STARIH IN PREBOJ NOVIH PRIDELOVALK

Na 16. ocenjevanju v Burgasu so za odlične sauvignone prejele največ medalj Francija (105 medalj), Avstrija (59), Italija (33), Južna Afrika (30) in Nova Zelandija (21). Med manjšimi vinorodnimi deželami je izstopal tudi Čile, ki je poleg Romunije in Bolgarije prejel nagrado za najboljše vino tekmovanja. Deleže francoskih nagrajenih vin se je tako povečal na 30 % (iz lanskih 23 %), največ med njimi iz regije Languedoc-Russilon in doline Loare.

Dve veliki medalji sta prejeli vinski hiši Les Chailloux Silex, Domaine Chatelain, 2024, in La Grande Chatelaine, Vignobles Joseph Mellot, 2022, obe iz doline Loare. Avstrija, večina iz regije Štajerska, je prejela pet velikih zlatih medalj, 40 zlatih medalj in 50 srebrnih medalj. Priznanje, avstrijsko razkritje tekmovanja, pa je prejel Pichler-Schober za sauvignon Ried Nebenegg, 2021. Čile je naredil izjemen preboj za latinskoameriško državo, prejel je sedem medalj, in sicer dve veliki zlati, štiri zlate in eno srebrno medaljo. Čilski veliki zlati medalji sta Day One Gran Reserva Sauvignon Blanc, 2024, in L’Aura Reserva Sauvignon Blanc, 2024, ki je bil okronan tudi z naslovom mednarodno odkritje ocenjevanja Sauvignon Selection CMB 2025. Obe vini sta iz priznane vinske kleti Viña MontGras, ki ima v lasti vinograde v več čilskih vinorodnih regijah, vključno z dolino Leyda.

Bolgarski vinarji so potrdili visoko kakovost s tremi zlatimi in 17 srebrnimi medaljami, veliko zlato medalja za novo odkritje (revalation) pa je prejel bolgarski sauvignon Nelson Cliffs, 2024, iz Domain Boyar. Romunija je prejela dve veliki zlati medalji za sladko odkritje ocenjevanja Conacul Ambrozy Sauvignon Blanc, 2022, Cramele Recașter, eno zlato in šest srebrnih medalj.

Slovenski vinarji so prejeli v Burgasu tri medalje: zlato hiša Enostavno dobra vina, Gregor Mikuž, za savuignon extrem, 2022, in dve srebrni medalji: Ptujska klet za muškatni silvanec Pullus, 2022, in Puklavec Family Wines za peneči sauvignon, 2024. Ocenjevalcem so nam med ocenjevanjem predstavili tudi dve novejši bolgarski vinski kleti, eno v italijanski in drugo v domači lasti, več o tem v prihodnji številki.