Med črnogorskimi vinarji (3)

Črna gora ni dežela belih vin, ta predstavljajo le 17 % pridelave, kar je posledica naravnih dejavnikov, saj je večina vinogradov v lasti podjetja 13. jul – Plantaže na ravnici, na območju bivšega vojaškega letališča pri Podgorici. Na nižji nadmorski višini prevladujejo trte tudi pri zasebnikih, z izjemo Patrimonio, ki je dvignjena na 200 metrih nadmorske višine nad Skadrskim jezerom, v vasi Bobije, dobrih 20 kilometrov na poti iz Podgorice v smeri Cetinja. Ta klet prideluje tudi odlična vina, iz nje pa se razprostira izjemen pogled na del Skadrskega jezera, poimenovan Malo blato. V tem delu jezera lovijo zelo kakovostne in zato najdražje ribe.

Lastnik vinske hiše Patrimonio Radosav Brnović se ukvarja z gradbeništvom in vodi posestvo z družino. Tudi njega je v vinarstvo potegnila družinska tradicija, ki se vleče iz 1878, ko je eden od prednikov ugotovil, da je teren primeren za vinogradništvo. Način obdelave vinske trte na rdeči zemlji je bil ustrezen že takrat in mu sledijo še sedaj, čeprav v preteklosti vin niso pridelovali za trg. Ohranili pa so tudi staro družinsko hišo in vinsko klet, delno s pomočjo evropskih sredstev, zgradili poleg nje.

Obdelujejo jih na šestih hektarjih in namakajo, niso pa pod mrežo, ker toče na tem območju skoraj ni. Njihova lega je obkrožena s planinami Komovi, Prokletije, Bjelasica in Rumije. Pridelajo povprečno dva kilograma grozdja po trti, cena grozdja vseh sort pa je med 1,2 in 1,5 evra, s tem, da je rdeče za desetino cenejše. Klet je izjemno sodobna, s prostori za jekleno cisterne, barike. Pred stiskanjem v pnevmatski stiskalnici grozdje hladijo, preberejo in pecljajo. Ob kleti sta degustacijski prostor in bazen. Rezultat leg, sodobne opreme in znanja pa so izjemna vina, ki jih pridelujejo pod sedmimi etiketami.

»Pri nekaterih vinih opravimo biološki razkis, npr. dveh chardonnayih, ker imajo višje kisline, in mu damo v klet dovolj časa za zorenje, vsaj do naslednje trgatve. Predlani smo v kleti uporabili 36 različnih vrst kvasovk, ker smo z njimi želeli preizkusiti različne sloge vin. Pri nekaterih vinih nam je pomagal tudi slovenski enolog in vinar Bojan Kobal, tako smo npr. pri sauvignonu prenehali uporabljati Lalemandove kvasovke,« predstavi Radosav Brnović.

So ena redkih črnogorskih kleti, ki lahko ponudi odlična bela vina. Uvodoma predstavijo malvazijo, 2023, iz rdeče zemlje, kletarjena je bila le v inoksu. V okusu prevladujejo sadne in zeliščne note ter srednje dolg odhod. Na trgu je po 12 evrov (brez DDV). Poudarek na njej in vseh njihovih vinih na splošno je na sadnosti in zaokroženosti. Za črnogorske pogoje pa je presenetljiva tudi izjemna svežina in mineralnost z rahlo slanostjo v večini belih vin. V zvrsti Suton prevladuje chardonnay (60 %) v družbi sauvignona in belega pinota in je najbolj komercialno vino te hiše. Chardonnay Terra Sante je po kompleksnost že stopničko višje, kletarjen v bariku. Pravo presenečenje pa je kompleksen, svež in mineralen sauvignon (13,8 % alkohola). Piramida njihovih vin pa se zaključi z izjemnim vrancem in cabernet savugnon letnika 2021, katerih prednost je ohranjena sadnost in bogata struktura ter posledično dolg potencial za zorenje. Patrimonio navduši zaradi izjemne slogovne in aromatske profiliranosti svoje vinske piramide, ki se vzpenja z jasno ločnico v kakovosti in strukturi vin.

 »Vranca mednarodnega sloga, sadnega in mineralnega, ni lahko skletariti, ker vsebuje veliko alkohola. Na Čemovskem polju so zanj idealne razmere, vendar bi se radi na drugih terroirih izvili iz okusa in sloga Čemovskega polja. Dovolili smo nekaj, kar me zelo moti – večina gostincev meni, da v Črni gori ne uspevajo bela vina. Takšna slika je dediščina Plantaž, z izborom sort, med katerimi je večinski vranac in najbrž ne zanalašč, saj gre za izjemno vroče območje, kjer prevladuje t. i. krš, trgatev pa je zato že avgusta. Toda če bomo v državi vinograde širili na višjih legah, bomo lahko grozdje trgali tudi septembra in sadili več belih sort,« pričakuje nadaljnje poteze v črnogorski pridelavi gospodar Patrimonio.

Čarobna lokacija vinarstva in restavracije Marković

Neukročen duh vinarjev in narave

Po ogledu nekdanje prestolnice črnogorskih kraljev Cetinja pod Unescovo zaščito in kraljeve palače Biljarde pa odvijugamo v bližini navzdol še v vinsko hišo z restavracijo Marković. Na dnu vasice so za dva hektarja vinogradov izkrčili gozd. V tej dobesedno luknji pa bi pričakovali vse prej kot sodobno klet, kjer vse sloni na pravoslavnem izročilu. Poleg izjemnega ambienta pa je znana po pridelavi črne tamjanike, trte so prenesli iz vzhodne Srbije.

Vina in vinograd pa so le del privlačnosti te magične lokacije, na kateri se lahko gostje potopijo v čarobni mir ob spremljavi kulinarike in vin. Kljub temu da pridelujejo sauvignon in malvazijo, bolj prepričajo rdeča vina, med njimi najbolj bogat shiraz Tio, 2019, ki je izjemno bogate in v ustih fine, žametne tanične strukture.

Vinsko spoznavanje Črne gore pa zaključimo v legendarni kleti Šipčanik, letalskem hangarju na nekdanjem vojaškem letališču pri Podgorici vinarskega podjetja 13. jul – Plantaže. V njej se zberejo vodstva kleti Plantaž: Bojan Gašović, direktor predelave vin, Aleksander Rajković in Sanja Radonjić, direktorica sektorja za razvoj in raziskovanje, in predstavniki zasebnih vinarjev. Podobno kot v Sloveniji tudi oni potrjujejo, da ni razvoja regije brez sodelovanja malih in velikih vinarjev. Medtem ko je vinarski velikan s 16 milijoni steklenic v letniku in izvozom v 40 držav motor razvoja vinske regije, z močnim razvojnim oddelkom, so zasebni pridelovalci dopolnjujoč črnogorski vinarski mozaik. Razporejen po notranjosti države, predstavlja dopolnilno enogastronomsko in turistično ponudbo in prispeva k dekoncentraciji gostov že preveč oblegane črnogorske obale. Slikovito popotovanje po divji črnogorski naravi in neukročenem, pogumnem in vizionarskem duhu tamkajšnjih vinarjev, ki so se podali v investicijske avanture, in s tem naložili skrb, ali se jim bodo te na trgu povrnile, pa je zelo dobro zadel Raša Brnović z besedami: »V komunistični preteklosti smo izgubili del tradicije pridelave vina, in pokazali smo, da jo lahko vrnemo. Malo smo nori, tega se ne da pridobiti, takšni smo rojeni.«

V kleteh Šipčanik, nekdanjem hangarju vojaškega letališča so tri restavracije z vrhunsko kulinariko za obiskovalce kleti 13. jul Plantaže

L