Kmetija Karlovček v Šentjerneju je največja sadjarsko-vinogradniška kmetija na Dolenjskem in posebna tudi v slovenskem merilu. Izstopa namreč po tem, da se družina Rumpret – starša Andraž in Jožica z otroki Nejcem, Žigom s partnerko Mojco in Anjo s partnerjem Urošem ter s 16 zaposlenimi in nekaj sezonskimi delavci, ukvarja in »manevrira« s številnimi dejavnosti samo v okviru sadjarstva. Na 30 hektarjih v povprečnem letu pridelajo 1000 ton jabolk (v letih pozeb le 600 ton) in so med redkimi slovenskimi pridelovalci namiznega grozdja. Na 25 hektarjih obdelujejo še vinograde, češnje, breskve in slive.

V grajskem parku poleg ruševin gradu Klevevž se ukvarjajo z gostinsko-turistično dejavnostjo, ljubi so jim konji in zato tekmujejo s konji kasači, pridelujejo nekaj poljščin in bučno olje. Pester je tudi izbor njihovih izdelkov: jabolčni sokovi in kis, breskov, hruškov in grozdni sok, liofilizirano sadje, jabolčni čips, cider in seveda vina. Poleg tega so sredi naložbenega ciklusa, vključeni v EIP projekte in skrbijo za suhe travnike na Gorjancih.

Kmetija izvira že iz leta 1800, njeno ime Karlovček pa izhaja iz domačega imena nekdanje kmetije Zalokar, ki je bila tako poimenovana po področju, kjer se nahaja. V preteklosti je bila to napredna mešana kmetija, na kateri je bil v nekdanji državi prvi traktor v Šentjerneju. V stavbi, kjer se sedaj nahaja trgovinica s številnimi izdelki, je bila včasih zbiralnica mleka, vedno pa sta bila del kmetije tudi hektar sadovnjaka in hektar vinograda.

Na posestvu se je kot diplomant sadjarsko-vinogradniške smeri na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor zaposlil sin Nejc in nas kot tehnični direktor popeljal skozi številne dejavnosti.

NASADI NA »ZELENO VEJO«

»Glavna prelomnica za kmetijo je bil prevzem 30 hektarjev zemljišč leta 2006 na Klevevžu v enem kosu od KZ Trebnje – Krka, leta 2018 pa smo jih odkupili, ker zadruga ni imela več ambicij s pridelavo. Podjetje Karlovček smo ustanovili konec leta 2005, tik pred prevzemom zemljišč v najem leta 2006. V začetku smo zaposlovali 5 delavcev, danes pa nas je že 16 stalno zaposlenih in nekaj sezonskih delavcev. Takrat smo začeli z obnovami nasadov, vlaganjem v znanje, strojno mehanizacijo. Med zaposlenimi imamo fakultetno izobraženo tehnologinjo za sadjarstvo, kletarja in pomočnika kletarja, dva prodajnika, traktoriste in delavce. Ker so bila ta prva leta ugodnejša za prodajo vina, smo 15 hektarjev dotrajanih sadovnjakov preusmerili v vinogradništvo. V tem obdobju smo sadovnjake finančno spravili na zeleno vejo,« o sedanji pridelavi pove Nejc Rumpret. Nasadi jablan na 30 hektarjih, na polovici so odporne sorte, so stari med tri in 40 let. Vzgojna oblika je ozko vreteno ter na hektar od 3300 do 4200 dreves.

Pridelujejo 41 sort, med njimi vse klasične, vključno s topazom, ki je v Sloveniji še vedno fenomen, saj je z njim mogoče doseči višjo ceno. Med odpornimi drevesi so alegra, bonita, karolus, pinova, premiera, rubelit mairac, katja, fujion idr. Zanje so se odločili zaradi čim manj škropljenja, glavna bolezen je še vedno škrlup. »Ko pade 30 litrov dežja, je treba ponoviti zaščito in letos je bilo dežja veliko. Odporne sorte pa škropimo manj.«

Zadnja štiri leta so posadili 6,5 hektarja jablan, 3 hektarje hrušk in 1,7 hektarja namiznega grozdja. Nasade bodo še širili, če bodo na voljo zemljišča. Hektar sadovnjaka z mrežo in dobro sorto jablan (sadike okrog 8 evrov), stane 60.000 evrov. Izkrčene površine pustijo vsaj eno leto v prahi. Z mrežo imajo zaščitenih 80% vseh nasadov, ščitijo jih tudi pred pozebo. Pridelajo 80% sadja najvišje kakovosti in 20% za predelavo. V dohodku predstavlja 40% pridelava, 40% vino in 20% izdelki iz sadja in druge dejavnosti.

Na novo so se na treh hektarjih lotili še pridelave hrušk. Tri glavne sorte so viljamovka, rdeča viljamovka in conference. »Prodaja hrušk ni bila nikoli težava, to je edino sadje, kjer je cena industrijskega in konzumnega sadja približno enaka, pri vseh ostalih vrstah sadja pa je cena sadja za predelavo izjemno sramotno nizka,« je prepričan Nejc.

Prav te dni so začeli z obiranjem zgodnjih sort breskev, glavnino pridelka pa predstavljajo klasične sorte simphony, readhaven, norman in veteran. Kupci imajo radi breskve, ki gredo lepo od koščice t. i. »kalanke«, takšna je readhaven. Ta sadna vrsta pa je nehvaležna za sadjarja, ker zori v drugi polovici julija in začetku avgusta, torej v času dopustov, ko je prodaja slaba. Več je tako predelajo v sok in marmelade v kombinaciji z drugim sadjem.

Češnje zorijo na pol hektarja, prav tako so pokrite z mrežo, glavne sorte so burlat, kordia in regina, vse temno rdeče, debele hrustavke.

»Prve sorte sadja dosegajo najvišjo ceno, ne pa najvišje kakovosti, saj imajo najkrajši čas dozorevanja, kar je logično,« vskoči z odgovorom Nejc. Na 0,2 hektarja zorijo še slive, te bodo letos prvič rodile, delno jih bodo prodali v šole kot sveže, delno pa predelane v marmelado oz. kot liofilizirane.

NAMIZNO GROZDJE BREZ NAMAKANJA

V Slovenijo še vedno večino namiznega grozdja uvozimo, največ iz Italije in Čila. Domačih pridelovalcev je le za vzorec, med njimi Karlovček. Na treh hektarjih nasada so sorte esther, latina, favorit, muskatel, sonja, george, jupiter, negra in druge, vse so odporne na peronosporo in oidij, zanje uporabljajo predvsem ekološke pripravke na osnovi gline in alg. Vinograda na težji, ilovnati zemlji ne namakajo, tudi letos ga še niso, ker dobro prenaša sušo. Vendar je v načrtu, zato morajo najprej sondirati zemljišče, saj izvir vode na njem obstaja, in izvrtati vrtino. Deklariran potencial pridelka je med 20 do 30 t/ha, v njihovih pogojih ga na legi Klevevž pridelajo 10 t/ha. »Slovenskega namiznega grozdja ni veliko, zato stranke niso tako zahtevne. Sorte, ki smo jih izbrali, začnejo dozorevati konec avgusta, ko še ni pouka, zato zgodnje prodamo v trgovinici doma, od septembra naprej pa v šole in trgovine. Cena namiznega grozdja je povprečno 2,50 €/kg, kar ni primerljivo z vinskim grozdjem, vendar je pri tem veliko več zelenih del,« pravi med odkrivanjem mreže Nejc Rumpret.

PAMETNO ANALIZIRANJE TAL IN OCENA PRIDELKA

»Tehnologije in znanje, ki ti olajšajo delo, je vredno kupiti,« iz izkušenj doda Nejc, ki uspešno povezuje tradicijo s pametnim kmetovanje. Tako v sodelovanju z enim od slovenskih svetovalnih podjetij s pomočjo satelitskih slik analizirajo tla. Tapreko satelitskih slik razdelijo na pet različnih segmentov in iz vsakega poberejo več vzorcev prsti ter pripravijo analizo. Vsak sektor potem glede na potrebe s pametnimi trosilci različno gnojijo, ker ta mehanizacija prek računalnika omogoča dodajanje različnih vrst potrebnih gnojil, ki jih posipajo samo pod in ne po celi vrsti.

V celoti pa gnojijo samo z ekološkimi briketi, saj so nasadi vključeni v podukrep KOPOP INP08.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak.

Večina sadovnjakov je vključena v integrirano pridelavo, v ekološko pridelavo po so jih preusmerili le manjši del. Herbicide uporabljajo le v sadovnjakih, vinogradi pa so vključeni v KOPOP-podukrep Mehansko zatiranje plevelov pod trtami brez herbicidov. Organske snovi je v nasadih veliko, 5–6 %, največ so morali dodajati kalija.

Ker imajo »vsake oči svojega malarja«, pametno tehnologijo od letos vključujejo tudi v oceno pridelka, ki jo je Nejc Rumpret doslej opravljal s sprehodom po sadovnjaku »na oko«. Oceno opravijo z dvema, na traktor oz. priključek pritrjenima kamerama, ki fotografirata vsako drevo posebej. Posnetke prek aplikacije na server pošljejo lastniku računalniške tehnologije, ki vsako drevo oštevilči in prešteje plodove. Pridelovalec dobi vrnjeno analizo, ki vključuje oštevilčeno drevo, na vsakem preštete plodove in skupno število plodov na vrsto. Zatem sadjar iz števila in povprečne teže ploda izračuna pridelek.

»Ta ocena je zame zelo pomembna, ker moram kot vodja vedeti, koliko jabolk in katere sorte bomo pridelali in se odločiti, kdaj jih bomo prodajali. Za tiste, ki so namenjene za dolgo skladiščenje, moram določiti, s katerimi pripravki jih še naprej ščititi proti skladiščnim boleznim, česar za pridelek, ki gre v prodajo že jeseni, ni treba,« predstavi princip odločanja mladi Rumpret.

Sama tehnologija je draga, če je potrebno ponavljanje, za enojni prehod pa približno 100 €/ha in nakup kamer, ki pa so enkratni strošek.

»Medtem ko podatke še pošiljamo v Italijo, je ponudnik te tehnologije že slovenski. Proti pozebi pa uporabljamo stroje na osnovi megljenja. Letos pričakujem povprečno dober pridelek, glede na letošnjo sušo in na to, da vseh sort še niso analizirali in so bila drevesa lani zelo polna. Najboljši pridelek jabolk je bil v letih 2018 in 2024, grozdja pa tudi 2019 in 2021.«

OD CVIČKA DO PENIN

»Tudi vino lanskega letnika je zelo dobro,« nadaljuje Nejc Rumpret, ki sam tudi rad kletari. Njihovi vinogradi so razpršeni na kar 15 lokacijah, od Trške Gore pri Krškem, do Vinjega Vrha, Pleterskega hriba, Drče in Griča pri Klevevžu. Razpršenost je dobra zaradi toče, toda zadnja leta pade v vsakem vinogradu vsaj enkrat, pod mrežo pa je le tretjina trt. Med njimi prevladujejo cvičkove sorte: žametna črnina, modra frankinja, kraljevina, in od drugih chardonnay, rumeni muškat, in odporna sauvignoner gris. V obnove vinogradov vsa leta veliko vlagajo. Večino trgatev pa že opravijo mehanizirano, za kar so kupili tako kombajn kot priključek na razpisu za kolektivne naložbe z še enim okoliškim vinogradnikom.

Do leta 2018 je bilo zelo dobro obdobje za prodajo cvička, po tem obilnem letniku pa so se dolenjske kleti napolnile, cene pa padle. »Kupcev cvička je vsa leta podobno enako, samo zaradi nižje cene jih ne bo več. Nekaj smo ga prodali celo izseljencem v Kanado.

V preteklosti smo na Dolenjskem pridelali 7 milijonov, sedaj po ocenah pa 5 milijonov litrov tega dolenjskega posebneža, ki mu bomo ostajali zvesti tudi v prihodnje,« pojasni mladi vinar v kleti Karlovček, ki je član Konzorcija Cviček. Tudi v opremo kleti, ki so jo zgradili pred četrt stoletja, so zadnja leta veliko vlagali, saj se usmerjajo v dodatno ponudbo tako mirnih kot penečih vin. Vse večji delež modre frankinje in belih vin gre na podaljšano zorenje v leseno posodo. Poleg tega povečujejo tudi delež med slovenskimi pivci vse bolj priljubljenih penečih vin. Letno napolnijo 10.000 steklenic dveh klasičnih penin, rose iz modre frankinje ter belo iz chardonnaya in zelenega silvanca.

DODANO VREDNOST PRINAŠAJO IZDELKI

»Kmetije se vsako leto srečujemo v pridelavi z veliko negotovostmi, kot so bolezni, toča, sadjarji, smo zato še bolj trdoživi od vinogradnikov, da vztrajamo in preživimo. Našo kmetijo rešuje velika razpršenost dejavnosti in kupcev. Če bi prodajali jabolka samo hladilnici, od tega ne moremo živeti in se razvijati. Tako pa nadgrajujemo predelavo, kar sicer prinese dodatne stroške zaradi naložb, naštudirati je treba tehnologijo vsakega izdelka, da dosežemo višjo dodano vrednost skozi izdelke.

Izjemno pomembna je tudi pestrost ponudbe in odzivnost na trgu, zato imamo veliko izdelkov tako za prodajo na drobno kot veliko. Z našimi jabolki in namiznim grozdjem oskrbujemo večino dolenjskih osnovnih šol, z izdelki pa prodajalne po celi Sloveniji, vina prodajamo prek veletrgovine in gostinstev. Jabolk veliko prodamo na dvorišču, da kupci poskusijo različne, nove sorte. Obenem je treba dobiti nove stranke in delati s starimi, jim pojasniti, da je izdelek dražji zaradi določenega načina pridelave in predelave. Na ta način upravičiš višjo ceno oz. dodano vrednost,« povzame rdečo nit dela na posestvu Karlovček Nejc Rumpret.

Na kmetiji so izvedli številne naložbe. Tudi intervencije nove SKP 2023–2027 sadjarjem pomagajo pri izboljševanju trajnosti, konkurenčnosti in odpornosti njihove pridelave.

ZADNJA ŠTIRI LETA MOČAN NALOŽBENI CIKLUS

Kmetija Karlovček je bila zadnja štiri leta v najintenzivnejšem naložbenem ciklusu doslej. Štirikrat so uspešno kandidirali na ukrepu iz SKP PRP – Podukrep M4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (v SKP 2023–2027 je podukrep nadomeščen z bolj ciljno usmerjeno intervencijo IRP02– Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev) in z njim povečali ekonomsko učinkovitost kmetije ter posadili 11,2 hektarja nasadov, kupili mehanizacijo ter zmanjšali izpuste in amonijaka v kmetijstvu.

Štirikrat so uspešno pridobili sredstva še na podukrepu SKP PRP 4.2. – Podpora za naložbe v predelavo oz. trženje in razvoj kmetijskih proizvodov. v SKP 2023–2027 je podukrep nadomeščen z intervencijo IRP35 Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo. Zadnja naložba je bila hladilnica za 700 ton sadja z najnovejšo kontrolirano atmosfero za skladiščenje sadja, prvič jo bodo napolnili letos. Ena od zadnjih naložb na kmetiji Karlovček je polnilnica za vina in sokove. V zadnjem obdobju so porabili vsa sredstva, ki jih lahko pridobijo na razpisih kot kmetija.

Z uporabo sodobne opreme in natančnejšim gnojenjem so investicijska sredstva Skupne kmetijske politike prispevala k bolj trajnostni pridelavi in porabi. Tako so povečali učinkovitost dela in zmanjšali porabo goriva.

OHRANJANJE SUHIH TRAVNIKOV NA GORJANCIH

Kmetija Karlovček se je vključila v projekt varovanja vrstno pestrih travišč (Life for Grassland), ki se je iztekel letos, saj skrbijo tudi za tradicionalne košenice na Gorjancih. Prek aplikacije Moj travnik spremljajo biotsko pestrost vrste in številčnost redkih indikatorskih rastlin. Te travnike kosijo samo enkrat letno in tako ohranjajo njihovo biotsko pestrost. Krma iz teh travnikov je dobra za njihove konje, že letos pa se bodo vključili tudi v ukrep KOPOP 18.03-BK.15.