Kitajska vina iz puščave Gobi (3)

Velika resnica je, da se skriva čudež kitajskih vin v vodi, saj jo za vinograde zajemajo iz Rumene reke. Zato je na mestu vprašanje, kako dolgo bo ta čudež še trajal, ker so omejeni vodni viri vse večji problem na vsem planetu. Poleg vode pa je v puščavi pomanjkanje organske snovi v tleh. Dvomljivci v dolgoročni bum kitajskega vinarstva črpajo svoj skepticizem iz statičnih podatkov o porabi vin na Kitajskem, saj je leta 2018–2019 Kitajska (podatki OIV) porabila približno 1,8 litra vina na prebivalca. V pandemiji kovida pa se je zmanjšala in si po uradnih ocenah opomogla na dva litra po glavi, neuradno pa je še vedno na nižji ravni kot pred pandemijo.

Glede na omejene naravne vire iščejo rešitve in se prilagajajo s trajnostno pridelavo, ker je v puščavi zelo omejena vsebnost organske snovi v tleh. Vsa drevesa in rastline so zato poleg namakanja posajeni tesno skupaj, čas pa bo pokazal, ali in v kolikem času se bo pod njimi povečala vsebnost humusa zaradi odpadlega listja in drugih organskih odpadkov.

V tej smeri si prizadeva izboljšati pridelavo tudi edina in prva kitajska biodinamična vinska klet Silver Heights v peščeni podregiji Helan, ki spada med najbolj znane vinske kleti v državi. To je edino posestvo, na katerem imajo načrtno za gnojenje tudi živali: koze in ovce. Podjetje Silver Heights sta leta 2007 ustanovila Lin Gao in njegova hčerka Emma Gao, ki se je izšolala v Bordeauxu in se odločila za biodinamično pridelavo, sedaj na 70 hektarjih na dveh lokacijah.

Okvirček. Za posestvo, za katerega imajo 15-letno pogodbo z državo, skrbi 36 delavcev. V letniku napolnijo 100.000 steklenic, hektarski donos je štiri tone grozdja, cena tako belega kot rdečega grozdja pa je približno 2,7 evra (20 juanov). Njihove glavne sorte pa so chardonnay, malvazija, renski rizling, rumeni muškat, modri pinot, cabernet sauvignon, marselan sangovese.

Emmo Gao je za biodinamiko prepričalo dobesedno lastno zdravje, ko se je izobraževala v Bordeauxu in delala v Château Calon-Ségur, kjer je spoznala svojega moža Thierryja Courtada. Ta jo je sicer navdušil nekonvencionalen pristop, vendar je ni povsem prepričal. Toda osem let pozneje je ta obisk postal navdih. Leta 2017 si je Emma izpahnila ledveni disk in zato se je bala, da bo morala preostanek življenja preživeti na invalidskem vozičku. Na koncu se je pozdravila z akupunkturo in ne operacijo. Zatem je začela gledati na procese v naravi bolj celostno in se po daljšem raziskovanju biodinamičnega kmetijstva in kitajske zeliščne medicine leta 2017, ob desetletnici posestva, začela preusmerjati v biodinamičen način pridelave. Že takoj prvo leto 2018 je bila na veliki preizkušnji zaradi močne spomladanske pozebe, peščenih viharjev in nalivov. Vendar je Emma vztrajala pri uporabi naravnih preparatov in z njimi vzpostavila ponovno ravnovesje v trtah. Rezultat tega je bil odličen in nagrajen cabernet sauvignon, Emma’s reserve 2018. To vino letnika 2020 je zelo kompleksno, polno začimb, zelišč in kakava, in kljub dolgemu zaključku tudi zeliščnega značaja. To vino letnika 2021 pa je prejelo na letošnjem ocenjevanju CMB srebrno medaljo.

Vinski »razodetji« iz Španije in Madžarske

Kot smo že zapisali uvodoma, je bil med glavnimi povodi za obisk kitajske mednarodno ocenjevanje Concours Mondial de Bruxelles, na katerem je v treh dneh 275 mednarodnih strokovnjakov iz 56 držav na slepo ocenilo 7165 vin iz 49 držav. Globalno obzorje v svet vin na tem ocenjevanju potrjuje dejstvo, da so medalje prejeli vinarji od najbolj uveljavljenih držav pa do tistih v vzponu, kot so Hrvaška, Slovenija, pa do Kazahstana, Bolivije, Libanona, Mauritiusa, Madžarske, Mehike in številnih drugih držav.

Špansko vino s francoskim pridihom je dobilo naziv razodetje za najboljše rdeče vino tekmovanja – Les Sorts Vinyes Velles 2020, iz regije Priorat. Vinska zvrst z grenachem je ocenjevalce osvojila s svojo prefinjenostjo in intenzivnostjo. Razodetje za najboljše belo vino je prejela Madžarska za vino Kancellár Somlo zvrst 2021, mešanico s posestva Kancellár Birtok, ki izvira iz regije Somló. Žirija ga je opisala kot zapeljiv šopek svetlih agrumov, nežnega cvetja in subtilnih zeliščnih not. Prevladujeta limona in grenivka, ki ju podpirajo odtenki akacije, jasmina in oljke. V okusu se izrazita mineralnost in nežna kislost združita z elegantno prožnostjo in ustvarita uravnoteženo vino z dolgo obstojnostjo.

Največ medalj so ponovno osvojile tradicionalne vinogradniške države, pridelovalke, in ohranile dobre rezultate v smislu skupnega števila podeljenih medalj, vendar so letos resnično izstopale po izjemni kakovosti svojih vin in si prislužile številne velike zlate medalje. Po vrstnem redu so to Španija (361 medalj, od teh je prejela šest velikih zlatih medalj), Italija (343 medalj, vključno 15 velikih zlatih medalj), Francija (377 medalj – 15 velikih zlatih medalj) in Portugalska (290 medalj – 14 velikih zlatih medalj). Francija ni izgubila položaja vodilne pridelovalke izjemnih terriorskih vin. Na seznamu nagrajencev prevladujeta regiji Bordeaux in Languedoc-Roussillon, ki sta prejeli več kot 60 % francoskih medalj (skupaj 377). Dolina reke Rone je na tretjem mestu. Posebej izstopajo območja Bordeauxa, Languedoca in Lalande-de-Pomerol. Kar 15 francoskih vin je prejelo prestižno veliko zlato medaljo, kar je priznanje za njihovo izjemno kakovost. Med temi odličnimi vini je francosko razodetje pripadlo Saint-Émilionu, natančneje Château Franc La Rose 2022 z vinom Vignobles Jean-Louis Trocard.

Francija pa je presenetljivo vodilna tudi v kategoriji najboljše vino brez alkohola, ki ga je stekleničil Mallette Blanc 0 % iz družine iz Bordeauxa. Skupaj je z medaljo odšlo kar devet francoskih brezalkoholnih vin, kar predstavlja tretjino vin, ki so v tej kategoriji prejela medaljo.

Priljubljen in izstopajoč kitajski marselan

Marselan je križanec sort cabernet sauvignon in garnach, ki so ga razvili v Franciji leta 1961, prvotno za uporabo v Languedocu. Kot sorta zori srednje do pozno, ima velike grozde, vendar majhne jagode in je dobro odporna proti vročini in boleznim. Njeno vino je aromatično, z globoko rdečo barvo, krepko strukturo, mehkimi tanini in dolgo sposobnostjo staranja.

Na Kitajsko so ga prvič prinesli leta 2001, ko je kitajsko-francosko podjetje (zdaj Domaine Franco-Chinois) iz Francije v Hualai v provinci Hebei pripeljala potaknjence. Profesor Li, takratni glavni vinar pri kitajsko-francoskem sodelovanju, je naredil prvo kitajsko vino marselan iz vročega in suhega letnika 2003. Takoj je vzbudil zanimanje stroke in številnih novoustanovljenih vinskih kleti, tako da se je število nasadov z začetnih 2,75 hektarja povečalo na današnjih 4000 hektarjev (približno 3,8 % vseh kitajskih vinogradov). S tem je Kitajska po površini vinogradov z marselanom na drugem mestu za Francijo. Večina kitajskih vin te sorte zares odstopa po visoki kakovosti.

Rekordno število vin gostiteljev

Kitajska je kot gostiteljica letošnjega ocenjevanja CMB sodelovala z rekordnim številom –663 vin. V zadnjih desetih letih se je kakovost njenih vin nenehno razvijala, zato je bilo nagrajenih kar 230 predstavljenih vin, ki so prejela: osem velikih zlatih medalj, 100 zlatih medalj in 122 srebrnih medalj. Kitajska je nedvomno vzpenjajoča se vinska država, s katero bo treba računati v prihodnosti.

Tudi Romunija se je v zadnjem obdobju prebila v ospredje z mednarodnimi priznanji, v Ningxii je prejela kar 65 medalj, kar predstavlja 36,5 % prijavljenih vin.

Dve slovenski veliki zlati in dve srebrni Puklavec Family Wines

Od slovenskih vinarjev so prejela odličja vina Puklavec Family Wines: dve veliki zlati medaljo za traminec in rumeni muškat 2025, in še eno za traminec seven numbers, pozno trgatev 2023. Dve srebrni so prejeli v isti kleti še za rumeni muškat 2024 in renski rizling 2024. Veliko bero medalj so prejeli letos tudi hrvaški vinarji; edino veliko zlato je dobil Ivan Damjanić iz Istre za vrst Clemente 2020, košara s priznanji CMB pa je pri sosedih bogatejša še za osem zlatih in trinajst srebrnih medalj. (