V Brdih pričakujejo normalen letnik 2025

Po dveh količinsko slabih vinskih letnikih: leta 2023 zaradi deževja in 2024 zaradi suše, so kleti v Brdih bolj kot ne prazne. Letošnjo trgatev pričakujejo zato z olajšanjem, saj si obetajo količinsko normalen pridelek grozdja in upajo, da bo na njihovi strani jeseni še vreme. Dozorevanje je na začetku sezone prehitevalo za 14 dni, zadnje vreme pa je to zaustavilo, tako da se bo začela trgatev 20. avgusta za penine in 1. septembra redna trgatev. Lani je bila povprečna cena vsega grozdja v kleti 1 evro/kg, letošnje bodo določili pred trgatvijo konec avgusta.

Nekaj nad 300 kooperantov Kleti Brda je lani pridelalo samo 4,5 milijona kilogramov grozdja, letos ga pričakujejo po oceni vodje svetovalne službe Gorana Jakina okrog 6,5 milijona kilogramov. Jedro njihovih kooperantov predstavljajo družinske kmetije z 8 do 12 hektarji vinogradov in nekaj takšnih z 20 hektarji, medtem ko se delež manjših pridelovalcev zmanjšuje, povprečna velikost vinogradov pa povečuje.

Letošnja vinogradniška sezona je bila maja in v začetku junija zahtevna. V tem času je dobra zaščita vinske trte, ki prepreči nadaljnji izbruh bolezni, najpomembnejša. Tega se v glavnem profesionalni vinogradniki tudi sami dobro zavedajo in pravočasno in natančno opravijo prvih pet škropljenj. Oplodnja je bila zaradi dežja slabša pri zgodnejših belih sortah, zato so njihovi grozdi manjši, zelo dobra pa je bila oplodnja rdečih sort. Julijski vročinski val trti in grozdju ni škodoval, prej koristil, ker se je utrdila jagodna kožica, ki je tako manj občutljiva na dež in morebitno gnilobo. Posledično je bilo tudi manj škropljenj, težav z žarišči zlate trsne rumenice pa v tem delu države še nimajo.

Po zadnjem dežju je grozdje tudi večje in njegovo zdravstveno stanje dobro, zato pričakujejo normalen letnik belih sort in zelo dobrega pri rdečih. Več del imajo zaradi zadnjih padavin vinogradniki z zelenimi deli, ker trta še vedno rastein je potrebno večkratno redčenje listja okrog grozdja. Obarvanost rdečih sort pa je izjemno dobra, dozorevanje večinskega merlota in cabernet sauvignona celo nekoliko prehiteva. Zato že ocenjujejo, da bo trgatev časovno zgoščena in krajša, kar pa v zmerno suhi jeseni ne bo večja težava.

Z občino Brda in društvom sadjarjev so briški vinogradniki začeli pripravljati projekt biotičnega varstva proti škodljivcu drosophili suzukii in marmorirani smrdljivki, ki ga financira občina Brda. Pri njem sodelujejo tudi strokovnjaki KGZ Nova Gorica, v praksi pa ga bodo začeli izvajati naslednjo sezono. Oba škodljivca uničujeta sadje, marmorna smrdljivka pa tudi zelenjavo.

PRIPRAVLJENI NA TRGATEV PENIN

Klet je že pripravljena na začetek trgatve med 18. in 20. avgustom sort chardonnay in modri pinot, ki so ju že začeli vzorčiti in sta namenjeni klasičnim peninam. Delež polnitev le-teh se iz leta v leto povečuje; količino klasičnih penin so povečali iz začetnih 10.000 že na 100.000 steklenic in charmat penin iz pol milijona na 650.000 do 750.000 steklenic, s čimer sledijo rastočemu povpraševanju na trgu. »Naša sreča je, da imamo 2500 lokacij na 300 kmetijah, na katerih lahko izbiramo med najboljšimi legami. Grozdje za penine zori v glavnem na nižjih in manj osončenih vzhodnih in severnih legah, da se ohranijo kisline. Dovoljena obremenitev pridelka je do 12 ton na hektar, cena grozdja pa je višja kot za grozdje za mirna vina. Ker pa stremimo k temu, da so penine polnega okusa, ne trgamo prezgodaj,« pojasni Jakin.

MENJAVA GENERACIJ OMOGOČA BOLJ PROFESIONALNO DELO

Bogata bera priznaj za vina briške kleti zadnja leta potrjuje visoko in konsistentno kakovost vseh linij njihovih vin v vseh cenovnih razredih.»To je mogoče le z delovno intenzivnim pristopom k pridelavi v vinogradih in vlaganjem v izobraževanje.« Oba naša sogovornika, Goran Jakin in enolog Luka Ribolica, pojasnita, da se je kakovost obdelave vinogradov spremenila z menjavo generacij na kmetijah. »Mladi so bolj izobraženi, širina njihovega obzorja je večja, Evropa je zanje že premajhna, raje sledijo svetovnim smernicam. Sami raziskujejo tudi vinski svet, so bolj dojemljivi za novosti in zato od svetovalcev pričakujejo več znanja. Vse to se na koncu odraža na kakovosti grozdja.« Popolnoma se je spremenil način obdelave vinogradniških tal. Zato so v letošnji sezoni v kleti Brda za svoje pridelovalce pripravili šest delavnic samo o obdelavi vinogradov iz tem, kot so obremenitve vinske trte, zatravljanje in gnojenje, povijanje ali vršičkanje vinske trte, razmerje med pridelkom in listno steno idr., in to znanje prenašali v prakso. Vinogradnikom pomagajo tudi pri pripravi gnojilnih in škropilnih načrtov, pri čemer pa je žal še vedno prisotne veliko birokracije.

»Na degustaciji naše rebule in merlota pa smo jim predstavili, kakšne so razlike v vinih glede na kakovost grozdja. Šele ko vinogradniki, ki sami ne tržijo vin, ozavestijo povezavo med kakovostjo grozdja in vina, razumejo, kako nastane dodana vrednosti v vinu in kaj ta pomeni,« doda pomemben vidik izobraževanja še enolog Luka Ribolica.

V BRDIH BI BILO LAHKO 70 % EKOLOŠKE PRIDELAVE

Pred novo trgatvijo so v največji briški kleti na novo opremili klet za 700 hektolitrov samo ekoloških vin. »Za nas so to manjše količine, ki pa predstavljajo možnost dodatnih mikrovinifikacij in novega ustvarjanja,« pove mladi enolog Luka Ribolica. Prav v letniku 2025 bodo namreč po treh letih preusmeritve desetih hektarjev vinogradov prvič pridelali ekološko vino. Večina vinogradov je v integrirani pridelavi in ukrepih KOPOP. »Še vedno imamo interno certifikacijo za naš znak čebelico, za katero je pogoj integrirana pridelava, zmanjšana uporaba herbicidov in omejen pridelek po hektarju glede na kategorije vina: za najboljša vina 6 t/ha, za druga pa 7 do 12 t/ha. Glede na zahteve trga, ki se mu prilagajamo, pa imamo že deset hektarjev v ekološki pridelavi. Če bi bila malo drugačna zakonodaja, pa bi lahko imeli v ekološki pridelavi 70 % površin, zlasti tistih z rebulo, ki so že tako na višjih, strmih in zračnih legah. Največja ovira je, da mora biti v ekološko pridelavo vključen celoten GERK oz. celotna sorta. In če imajo na primer vinogradniki eno sorto na ustrezni legi, del pa na nižji in za bolezni nekoliko bolj občutljivi legi, tega dela ne morejo izločiti in se zato ne morejo vključiti v eko pridelavo, kar bi jim bilo smiselno omogočiti,« je prepričan Goran Jakin.