Pri festival vin Alpe Adria, avstrijska Koroška

Avstrijska Koroška z naravnimi danostmi samo za gozdarstvo, ekološko kmetijstvo in turizem nikakor ni znana vinorodna dežela, vsekakor pa je eden od motorjev avstrijskega turizma, katerega ni brez vina. V privlačni alpski pokrajini z okrog 1200 jezeri ustvari 2,4 milijarde evrov letnega bruto prometa in nenehno dopolnjuje ponudbo. Kot del popestritev le-te zadnjih 20 let spodbujajo tudi koroške vinogradnike in vinarje, ki s 130 hektarji, v glavnem v Labotski dolini (Lavanttal), predstavljajo le miniaturen kamenček avstrijskega vinogradništva na dobrih 48.000 hektarjih. Koroški turizem pa plemenitijo tudi vinarji okoliških dežel, zato so se z njimi povezali in na privlačnem gradu Taggenbrunn v Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan), v okolici Celovca, sredi oktobra prvič priredili čezmejni festival vin Alpe-Adria Wine Festival, ki so se ga udeležili poleg avstrijskih še italijanski in slovenski vinarji.

Novi festival je v organizaciji podjetja Jezeršek gostinstvo z avstrijskimi partnerji združil svet vina, kulinarike in kulture v družaben dogodek, ki je obiskovalcem ponudil zgodbo regije Alpe-Jadran na krožniku in v kozarcu. Dogodek je hkrati potrdil inovativnost in zaupanje ekipi gostinstva Jezeršek, ki vodi od lani grajsko restavracijo, vinarjem iz Italije in Slovenije pa je ponudil tudi možnost čezmejnega sodelovanja in prodora na zahtevni avstrijski turistični trg.

Taggenbrunn je eden od zgodovinskih draguljev avstrijske Koroške, znan predvsem po kulturnih prireditvah in vinu. Obkrožen je z 20 hektarji vinogradov, celotno posestvo na 45 hektarjih pa je leta 2011 kupila podjetniška družina Riedl, lastnica tovarne ur Jacques Lemans, prav tako v Šentvidu ob Glini. Družina je grad Taggenbrunn leta 2019 obnovila in v njem odprla restavracijo, ki jo od lani vodi družina Jezeršek z 20-člansko slovensko ekipo. V obstoječih prenovljenih oz. novih stavbah pa je zasnovala še kavarno, štirizvezdični hotel in vinoteko z muzejem. Umetnik Andre Heller je avtor markantne skulpture pred vinsko kletjo Taggenbrunn, ki je tudi na vinskih etiketah.

Pod gradom je dvigalo dvignilo obiskovalce iz objema vinogradov prav do vrat osrednje grajski koncertne dvorane, v kateri je vina predstavljalo 32 vinarjev, med njimi iz avstrijske Koroške: Ritter, Taggenbrunn, Sternberg Vinum Virunumm, ter vinska klet z restavracijo Auf der Leiten iz Celovca. Slovenijo so predstavljali Frelih, Frešer, Guerilla, Kristančič, Medot, Movia, Radgonske gorice, Santomas, Steyer in Verus. Mediteranske italijanske okuse pa vinarji od Collia do Toskane: Zuani, Vie di Romans, San Simone di Brisotto, Mosnel, Mionetto prosecco, Tua Rita, Soligo in Col Sandago.

Več kot 600 obiskovalcev, ki jih je dogodek že prvič pritegnil, so razvajali še ponudniki Fonca in Piranske soline s kombinacijo brancina in solnega cveta, Steakbauer in Blatnik z vrhunskim tatarskim biftkom ter suši mojster Ernest Barać, ki je pred obiskovalci izvedel izjemen tuna ritual, ko je razkosal 20-kilogramsko tuno in najbolj izbrane dele postregel v kombinaciji morskih okusov.

Koroški vinarji na leto napolnijo 700.000 steklenic, količina pa narašča. Ta gorska oz. hribovita pokrajina, vsekakor netipična vinorodna dežela, sodi v avstrijski vinski zakonodaji med eno od petih vinorodnih območij s skupnim imenom Bergland, v katerem so še Zgornja Avstrija, Salzburg, Tirolska in Voralberg. Na Koroškem je vse toplejše podnebje z dovolj padavinami in še vedno hladnimi nočmi idealno za pridelavo aromatičnih sort, prevladujejo sauvignon, rumeni muškat, traminec, poleg njih pa renski rizling, chradonnay in celotna skupino pinotov. Od rdečih sort pridelujejo še zweigelt, modro frankinjo in celo syrah. Več kot očitno pa je, da gredo koroškim vinarjem podnebne spremembe v prid in tako se v marsikateri steklenici namesto pričakovanega tankega, lahkotnega vina skriva že bogato, strukturno vino in rdečina, ki je v vinskih kleteh pod Alpami pač ne bi pričakovali.

Vinar in lastnik restavracije v Celovcu ob Vrbskem jezeru Georg Lexer je stekleničil vino z etiketo Koroške v treh jezikih, ker meni, da mora kljub različnosti in občasnimi trenji med narodi prevladati enotnost. Območje treh držav Alpe-Jadran pa že od nekdaj povezuje podobna kultura, kulinarična tradicija in zgodovina, in v tem duhu sodelujejo tudi vinarji.

Prijateljska tekma vin treh dežel

To se je potrdilo na delavnici s štirimi seti vin treh vinorodnih držav, ki jo je pripravila Ingrid Bachler, avstrijska vinska svetovalka.V prvem setu je ponudila v primerjavo tri slogovno različne, a kakovostno dokaj izenačene klasične penine: Jacques Paagnier – ouverture iz vinske hiše Taggenbrunn, Kremäun iz kleti Cormon (Krmin) in zlato radgonsko penino, selekcija, Radgonskih goric.

V drugem setu so se zvrstili trije chardonnayi, vsi letniki 2022 in delno zorjeni v leseni posodi vinarjev: Livia Feluga iz Collia Orientali, 2022, na italijanski strani Brd, Ritter iz Šentpavla v Labotski dolini in Pavo iz Goriških brd. V tej skupini se je koroški predstavnik bogatejše strukture (13,5 % alk.) enakovredno meril z obema mediteranskima predstavnikoma, med katerima pa je ponudil največ užitka eleganten, še vedno saden in skladen slovenski predstavnik iz Goriških brd.

V tretjem setu se sledili trije sauvignoni: na ekološki način pridelan iz kleti Sternberg, iz Vernberga (Wernberga), l. 2021, iz območja Beljaka, iz italijanske strani Ronco del Cero, l. 2021,vinarja Venica & Venica iz Dolegna del Collio (Dolenje v Brdih) in kot zadnji sauvignon exclusive, 2020, kleti Steyer iz Plitvice. Med sauvignoni se je koroški izjemno odrezal in presenetil z izjemno bogato (pasijonka, jasmin) cvetico, predvsem pa mineralnostjo in dolgim odhodom. Še stopnico višje pa je bil ponovno predstavnik iz Slovenije, ki je ponudil poleg not eksotičnega sadja, lesa in medu mehko masleno teksturo, eleganten pokus, ki ga je dodalo zorenje v akacijevem sodu.

V zadnjem nizu treh modrih pinotov: Verus, l. 2019, iz Slovenije, italijanski Feudi di Romans, l. 2022, iz San Canziana d´ Isonzio (Škocjana ob Soči) in Vinum Virunum , l. 2020, iz Šentvida ob Glini, pa gre v športnem žargon zmaga domačinom – Koroški. Tamkajšnji modri pinot je namreč navdušil z bogato barvo, cvetico in okusom jagodičja. Po 18 mesecih v lesenih sodih je postal v ustih razkošno (13 %), harmonično, elegantno vino, z lepo vključenimi žametnimi tanini. Očitno daje koroško podnebje z nekaj truda ne le strukturna bela, temveč tudi bogatejša rdeča vina.

Vinsko klet Taggenbrunn vodi od avgusta mladi bavarski enolog Nico Sanktjohanser. V to klet stisnejo grozdje iz 45 hektarjev. Ker je precej vinogradov za vina Taggenbrunn -Jacques Lamans obnovljenih, na končni pridelek še čakajo, letos so pridelali 120.000 litrov vina. Njihove glavne sorte so vse bele aromatične in celotna skupina pinotov. Terasasti vinogradi so trdno zakoreninjeni v mineralno bogatih skrilastih tleh, zato so mineralna tudi vina.

T