Slovensko ekološko kmetijstvo je od letošnje jeseni pridobilo pomemben institucijo  znanja s povezovanjem deležnikov – Konzorcij za ekološko kmetijstvo (KEKS). Nastal je v okviru projekta  Zmanjšanje razlik v višini pridelkov med ekološko in konvencionalno rastlinsko pridelavo.

Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta SKP 2023- 2027.

Vanj je povezanih skladno z namenom intervencije Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije  29 partnerjev, od tega tri fakultete iz treh univerz, trije raziskovalni javni zavodi, ena visoka in  ena višja šola ter ena srednja kmetijska šola, javna služba kmetijskega svetovanja v okviru KGZS in pri dveh zavodih, dve nevladni organizaciji v javnem interesu za področje kmetijstva  in okolja, dve zasebni organizaciji s področja semenarstva (zavod in kooperativa). Njegovi člani je tudi 13 za  ekološko pridelavo ceretificiranih gospodarstev, različnih pridelovalnih usmeritev (poljedelstvo, zelenjadarstvo na prostem in v zaščitnem prostoru, sadjarstvo, semenarstvo, drevesničarstvo, jagodičevje s poudarkom na jagodah v zaščitenem prostoru in novim jagodičevjem – haskap jagodami, zelišča, oljke, vinska trta). Njihovih pristopov trženja in inovativnih rešitev bodo lahko motivacija mnogim drugim KMG, ki danes še niso prepričani o uspešnosti ekološke pridelave.

Te kmetije so  v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 vključene v intervencijo IRP19 Ekološko kmetijstvo, katere namen je spodbujati kmetijska gospodarstva h  kmetovanju, ki prispeva k izboljševanju biotske pestrosti, varovanju pitnih voda, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja . Ekološko kmetijstvo  pa je edini način pridelave hrane, ki temelji na enotni EU zakonodaji že od leta 1991. Leta 2022 je bila za to obliko kmetovanja sprejeta prenovljena uredba (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.

Tako zasnovano partnerstvo, ki povezuje relevantne institucije znanja v okviru AKIS, omogoča razvoj novega znanja glede na nekatere že identificirane potrebe kmetov ter njegovo izmenjavo in uporabo, nadgrajeno v okviru preskusno-demonstracijskih centrov in njihovih aktivnosti.  K temu bo pripomogla predvsem nakup  raziskovalne opreme v okviru poskusno-demonstracijskih centrov pri vključenih institucijah in v njihovih raziskovalnih laboratorijih. Nova infrastruktura bo okrepila skupne zmogljivosti partnerjev za učinkovitejši razvoj, izmenjavo, prenos in uporabo znanj ter inovacij na področju ekološkega kmetijstva; ob njegovi širitvi z obstoječih 12 % kmetijskih obdelovalnih površin na 18 %, kot je nacionalni cilj do 2027, ali celo na 25 %, kot je cilj EU do leta 2030.

To bo  največji prispevek k bolj zelenemu, odpornemu in podnebno nevtralnemu kmetijstvu. Digitalno podprte rešitve, nove, satelitsko vodene in robotizirane tehnike in rešitve, zlasti v oskrbi rastlin in uravnavanju plevelov, ki bodo predstavljene v naslednjih letih v okviru demonstracijskih prikazov vsem zainteresiranim  v Sloveniji, bodo dodaten prispevek k posodabljanju slovenskega kmetijstva.

Osnovno vodilo aktivnosti KEKS je, da je mogoče vse izsledke, inovacije, nove rešitve, dognanja, ki so primerna in dovoljena v ekološkem kmetijstvu, uporabiti tudi v vseh drugih kmetijskih pridelovalnih sistemih. Tako bodo na vse dogodke glede na različne kmetijske panoge povabljeni poleg ekoloških KMG tudi vsi drugi zainteresirani KMG – še zlasti z zaščitenih območij s posebnim poudarkom na vodovarstvenih območjih. Najpomembnejša dodana vrednost KEKS bo morebitna preusmeritev kmetij v ekološko pridelovanje in vključitev v kontrolo na podlagi novo pridobljenih znanj na kmetijah,  izvedena predavanja in delavnice in ogledi prikazov na vključenih kmetijah ter ob večjih demonstracijah zlasti za ekološko kmetijstvo neobhodne sodobne kmetijske mehanizacije.

Končni cilj vseh aktivnosti  v okviru  KEKS je prispevati k zmanjšanju razlik v pridelkih med ekološko in konvencionalno pridelavo in s tem povečati interes za preusmeritve KMG v ekološko kmetijstvo, da bi dosegli cilje Strateškega načrta RS in Skupne kmetije politike EU s povečanjem površin v eko kmetijstvu, varovanje narave in okolja ob hkratnem pozitivnem vplivu na ekonomski položaj podeželja ter večjo dostopnost lokalnih ekoloških pridelkov.