Z intenzifikacijo kmetijstva imajo ptiči, dvoživke in druge male živali vse manj življenjskega prostora. Zato so se v okviru EIP projekta Krota lotili izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov ter razmnoževalnih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste, ki živijo ali so drugače vezani na kmetijsko krajino. Glavni cilj EIP  Krota, ki je trajal tri leta in se zaključil maja  2025, je izboljšati stanje biotske pestrosti v slovenski kmetijski krajini, kar je tudi eden izmed devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike v programskem obdobju 2023–2027.  V projektu sodeluje 14 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.

Slovenski Program razvoja podeželja  podpira v programskem obdobju u SKP 2023- 2027 EIP projekte v okviru up ukrepa IRP31 Podpora za projekte Evropskega partnerstva za inovacije. Prek njega spodbuja tehnološki razvoj, uvajanje novih rešitev za reševanje konkretnih in specifičnih izzivov ter ciljev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, skladno s cilji skupne kmetijske politike (SKP) in strateškega načrta. Podpora projektom Evropskega partnerstva za inovacije (EIP) predstavlja enega izmed ključnih mehanizmov za prenos novih znanj, praks, tehnologij, procesov in digitalizacije v praktično uporabo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Dodatno so projekti EIP usmerjeni na  področja okolja in podnebnih sprememb, razvoju rešitev za zmanjševanje, blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje, spodbujanje okoljsko učinkovite pridelave na varovanih območjih, ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti.

V projektu Krota so se osredotočili na vzpostavitev prehodnih pasov (travniški pasovi in pasovi brez FFS) med mejicami in njivami ali trajnimi nasadi, vzpostavitev/obnova manjših stoječih voda (mlak)in  vzpostavitev skladnjakov. Na vsaki kmetiji je še mogoče najti  manjši prostor za krajinske elemente, ki izboljšujejo tudi biotsko pestrost in ne omejujejo pridelave. Rezultat je zajemna korist za kmeta in naravo. Postavitev mlake so se lotili tudi na ekološki kmetiji BECI pod Lisco .

Kmetija Beci je vključena v ukrep IRP 19 Ekološko pridelavo, katere namen jespodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh. Vstop v intervencijo Ekološko kmetovanje je prostovoljen, obveznost izvajanja pa traja pet let. Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije je 0,1 ha (razen za vrtnine in semensko pridelavo kmetijskih rastlin; 0,01 ha), na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če ni določeno drugače.

Mlake in druge male stoječe vode v kmetijski krajini izginjajo, ker so jih kmetije v glavnem nadomestile z rabo vode iz pipe. S tem pa izginjajo tudi vsi mali organizmi, odvisni od njihovega obstoja. Vsaka vzpostavitev mlake zahteva resen pristop; pregled stanja  in naravnih danosti, omejitev, določitev lokacije, ki ne sme biti vzrok za uničenje ali poslabšanje bivališč drugih vrst. Zahtevajo tudi pridobitev ustreznih dovoljenj iz področnih zakonodaj (npr. Dovoljenje za poseg v naravo za zavarovana in varovana območja), odstranitev zarasti na mestu izkopa , izkop različne globine, položne brežine, odvoz zemljine, zagotavljanje neprepustnosti dna (folija ali plast gline/ilovice), preprečitev vnosa rib ali invazivnih vrst, ter vzpostavitev varovalnega pasa brez uporabe FFS ali gnojil. N koncu je pomembna preverjanje njihove učinkovitosti, večje od 25 kvadratnih metrov se režejo iz Gerk.