Kako čutijo slovenski vinarji padec prodaje na vinskih trgih ?

Slovenski vinarji so po nekaj slabih letnikih lani (po ocenah) pridelali med 70 in 85 milijonov litrov vina, kar je 15 milijonov več kot v količinsko skromnem letniku 2024 in si vsaj pri količinah oddahnili. Ne glede na manjše količine zadnja leta pa je vino vse težje prodati, saj so vinski trgu v EU in v svetu soočajo s krizo. Vzroki zanjo so kompleksnejši: v sektorju najpogosteje navajani so presežki vin, zlasti rdečih, spremembe navad pivcev in padec izvoznih trgov. Na splošno prispevajo k temu še slabšanje gospodarske razmere ter s tem nižanje kupne moči prebivalstva in zaostrene geopolitične razmere v svetu.

Po podatkih zunanje trgovinske bilance smo v Sloveniji v letu 2024 uvozili 29 milijonov litrov v vrednosti 84 milijonov evrov, od tega največ iz Italije ( 58–60 % uvoza), Španije (12–14 %), Francije (8–9 %), Hrvaške (5 %) in Severna Makedonija (4 %). Do 65 odstotkov količine prestavljajo odprta, ostalo pa stekleničena in peneča vina. Po podatkih MKGP je bil v istem letu uvoz vina 35,8 milijona in izvoz 4,1 milijona litrov.

Nekatere tradicionalne vinogradniške države so zato zadnja leta sprejele različne krizne ukrepe. Portugalska presežke že dve leti zmanjšuje s krizno destilacijo. V Franciji so v letih 2024 in 2025 izkrčili med 12.000 in 14.000 hektarjev vinogradov, v vinorodnih regijah Bordeaux, Languedoc in na območju Rone, o splošni, za celo državo in ne le na nekaj regij omejeni krizni destilaciji od lani razpravljajo tudi v Italiji. Pod velikim cenovnim pritiskom so španski vinarji, saj se je npr. izvoz iz slovite Rijohe lani zmanjšal za 18,5 odstotka, močno je padla tudi prodaja katalonske peneče cave. Vina regije Kastilje in La Mancha, ki sta znani predvsem kot izvoznici odprtih vin, pa v izvozu dosegajo povprečno ceno pod 0,5 evra na liter.

KRIZNI UKREPI EU ZA VINARSKI SEKTOR

Evropski parlament in Svet EU sta na to odgovorila z dogovorom za leto 2025/2026, po katerem se do 25 odstotkov nacionalnih sredstev iz vinske ovojnice nameni za destilacijo v kriznih razmerah oz. zeleno trgatev z dodatno podporo za izkrčitev vinogradov. V začetku leta 2026 je bilo iz kriznega sklada EU dodeljenih 40 milijonov evrov za pomoč francoskim pridelovalcem vina pri umiku s trga več kot 1,2 milijona hektolitrov presežnih rdečih in rose vin. Razširitev je odziv na padajočo porabo, visoko inflacijo in trgovinske napetosti, ki so povzročile strukturne presežke. Dodatni ukrepi EU so namenjeni boljši uravnoteženosti ponudbe in povpraševanja, poenostavitvi in uskladitvi načinov označevanja ter krepitvi sposobnosti vinskega sektorja na prilagajanje spreminjajočim se navadam potrošnikov. Med ukrepi je še večja prožnost izvoza vin, pri katerem bodo izvzete zahteve po navajanju sestavin in hranilne vrednosti za notranji trg EU, kar bo zmanjšalo nepotrebno administrativno breme. Poenostavljena bodo tudi pravila za označevanje v vsej EU, kar bo zmanjšalo upravne stroške in olajšalo čezmejno trgovino, porabniki pa bodo imeli jasnejši dostop do informacij, tudi prek digitalnih oznak. Za vina z zmanjšano vsebnostjo alkohola (več kot 0,5 odstotka, vendar vsaj 30 odstotkov manj od standardne vsebnosti) bo veljala jasnejša oznaka zmanjšana vsebnost alkohola.

IZPAD DOMA, PRODAJA V ZDA RASTOČA

Kako čutijo krizo, smo povprašali tudi domače vinarje, med njimi Ptujsko klet, kjer letnika vin 2023 in 2024 sploh niso imeli dovolj za celoletno prodajo. Lani so zato odkupili grozdje, kolikor so ga dobili in stočili v klet okrog enega milijona litrov vin letnika 2025. To bo dovolj, da bodo zadostili povpraševanju kupcev do konca leta ali še kak mesec dlje. Na domačem trgu v večini trgovskih verig in celotnem gostinskem sektorju prodajo 85 odstotkov vin, njihove najbolj prepoznavne blagovne znamke so zvrst haložan in linija svežih buteljčnih vin pod Pullus belo etiketo, ki je na policah od 4,99 do 7,99 evra. Vin višjih cenovnih razredov napolnijo v letniku le okrog 10.000 steklenic in te dosegajo cene od 25 do 30 evrov.

»Zvesti ostajamo prodaji pod svojimi blagovnimi znamkami, zato smo že pred nekaj leti nehali sodelovati s Hoferjem, ki proda večino vin pod svojimi blagovnimi znamkami po nižjih cenah. Zgodba z Mercatorjem je drugačna, tja prodamo četrtino svojih polnitev, in po zadnjem obvestilu, da naša vina s polic umikajo, se z njimi še vedno dogovarjamo in upamo na rešitev. Takšne količine namreč ne bi mogli na hitro in po enako visoki ceni prodati ne v tujini ne doma. Izvoz nam predstavlja 15 odstotkov prodaje, najpomembnejši trg so ZDA, kjer se nam je prodaja povečala za desetino,« je dejal direktor Tine Kek.

»Carine v ZDA so bile za vinarje aktualne julija 2025 in z distributerji za večje in zavezujoče količine smo se dogovorili, da delno popustimo pri ceni oz. pri marži tako mi kot oni, kar pa ni mogoče v nedogled. Drugim kupcem smo cene vin zvišali za 10 odstotkov. Prisotni smo v 36 državah ZDA, večino prodamo v horeca sektorju in specializiranih trgovinah, največ prodamo buteljk, od tega 45 odstotkov sivega pinota ter haložan, sauvignon in modri pinot. Populacija pivcev je raznolika, haložana imajo raje starejši pivci, je dodal Maks Kadivec, ki se je pred kratkim vrnil z druge strani Atlantika.

DOMA V PORASTU TUJA VINA

Klet Brda je poleg kleti Puklavec Family Wines največji izvoznik slovenski vin, izvozijo jih 40 odstotkov letnika (lani so odkupili 6,35 milijona kilogramov grozdja). Lani so imeli rast na Japonskem in, presenetljivo, v Italiji, njihov stabilen in rastoči trg je Velika Britanija, gospodarski zastoj pa najbolj opazen v Nemčiji. »Doma šepa gostinski sektor in mi kot dobavitelji z njim,« pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda. »Vprašati bi se morali, ali želimo doma tržiti tuja ali domača vina, ki so prav tako v svetovnem vrhu. V vinskem svetu velja pravilo – če nisi glavni na domačem trgu, tudi v tujini ne boš. Cene naših vin so se v zadnjem letu zvišale od dva do tri odstotke in to je v redu, če bi prodali več. Vendar pa je težava v tem, da bi bili radi vsi slovenski prodajalci vin ekskluzivni, drugačni od soseda.«

Andrej Valentinčič, vodja trženja v Kleti Brda, dodaja, da trg ZDA za največjo briško klet predstavlja polovico, azijski trgi desetino, EU in bivša Jugoslavija pa 40 odstotkov izvoznega trga. Na njem stavijo na predstavitve na posebnih dogodkih vplivnih vinskih ocenjevalcev, kot je npr. James Suckling. »V ZDA, kjer smo prisotni v 41 državah, od tega 80 odstotkov v sektorju horeca, in ostalo v t. i. neodvisnih trgovskih verigah, je bil zadnji dve leti v prodaji vin zastoj. V letošnje leto vstopamo zaradi manjše rasti prodaje, zlasti v srednjem razredu, to je med 12 in 15 dolarji na polici, bolj optimistično. Če so pivci v ZDA do pred kratkim iskali bolj strukturna bela in rdeča vina, se sedaj že opaža padec porabe rdečih vin v prid belih, svežih, lažjih vin, kot so priljubljena v Evropi. Zanimivo pa je, da želijo tudi rdeča vina piti kot bela, tj. ohlajena, zato smo pravkar podpisali novo blagovno znamko za rdeča vina, ki jih bodo tako uživali na ameriškem trgu.«

VEČ ČASA ZA ENAKO PRODAJO, CENE OSTAJAJO PRENIZKE

Časi so za vinarje postali zelo zahtevni in nepredvidljivi, pravi Primož Šušmelj, glavni v kleti Miška v Vipavski dolini. Na kmetiji v Erzelju na šestih hektarjih povprečno pridela 20.000 buteljk in iz letnika 2025 jih bo lahko po nekaj letih nekaj spet namenil za zorenje, ker je bil pridelek boljši. Že tretjino buteljk vin izvaža na Češko, Poljsko in v Estonijo, ostalo proda gostincem v Sloveniji in vse več na dvorišču, kjer so odprte možnosti v povezavi s turizmom.

»Trženje zahteva izjemno veliko časa. Dogaja se, da moram stranki napisati 16 telefonskih sporočil, preden se uskladiva za karton prodanega vina. Tudi distributerji zaznavajo drobljenje naročil, gostinci nočejo imeti zalog, isti stranki peljejo manjše količine. Med gostinci se pojavlja vse več gostiln s krajšimi urniki, ali imajo odprto kak dan manj v tednu.

Poleg tega imajo na vinskih kartah veliko tujih vin, tako da imamo vinarji veliko konkurenco že na domačem dvorišču, ki je npr. sirar in mesar nimata. Cene vin pa ostajajo nizke, čeprav se je ves repromaterial za vinograde in za stekleničenje izjemno podražil. Niti slučajno jih ne morem podražiti v takem odstotku, kot so se podražila druga živila, npr. meso ali sir. V sosednji Italiji pa je poplava vin, dobra lahko dobiš že po izjemno nizkih cenah.

Na kmetijo od junija do oktobra prihajajo tuji, novembra in decembra pa predvsem domači gostje. Na splošno opažam, da ne pridejo k nam na kmetijo samo zaradi vina, potrebujejo nekaj več, dogajanje skozi cel dan, da si lahko še kaj ogledajo. Samo zato, ker jim pripravimo izlet za cel dan, pridejo k nam in kupijo še vino. Za mlade pivce je svet vin preveč kompliciran, želijo si bolj univerzalno pijačo, kar pri vinu ni mogoče, ker se razlikujejo po legi pridelave, letniku … Tudi sommelierji izgubljajo svoj pomen v restavracijah, ker mladih spajanje vina in hrane ne zanima. Zato moramo mlade ozaveščati in jim prikazati uživanje vina kot del kulture.