Izginjanje številnih vrst ptic je postala stalnica intenzivnega kmetovanja. V Sloveniji se je izjemno zredčila populacija poljskega škrjanca in sicer v zadnjih 15 letih za okrog 60 %, lokalno pa tudi za več kot 90 %. Glavni razlog zato je vedno večji deležem hitro rastočih in gosto sejanih poljščin, v katerih se težko prehranjuje in ima slab pregled nad plenilci. Poljski škrjanec naseljuje različne tipe travnikov in obdelovalnih površin, najraje pa izbira življenjska okolja z nizko raslo vegetacijo in večjim deležem golih tal, kot so njive z jarim žitom ali njive v prahi.

Ker pa ima poljski škrjanec  pomembno vlogo v kmetijski krajini, je njegovo ohranjanje podprto  v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike  2023- 2027  v okviru sheme INP08.08 Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca, ki poteka v okviru Sheme za okolje in podnebje (SOPO).Shema se izvaja na upravičenih območjih na Goričkem, Pomurski ravni, Dravsko-Ptujsko-Središkem polju, Ljubljanski kotlini, Krško-Brežiškem polju in Ljubljanskem barju.

Shema poteka na ornih zemljiščih, ki so zasajena s strnimi žiti, oljno ogrščico, deteljami, lucerno, inkarnatko ali deteljnotravno mešanico. Kmetijska rastlina mora biti v letu oddaje zahtevka prijavljena kot glavna kmetijska rastlina. Zaplato lahko na ornem zemljišču z ozimnimi poljščinami naredimo ob setvi ali pa z mehansko obdelavo najkasneje do 15. marca v letu oddaje zbirne vloge. Če je setev ustrezne kmetijske rastline opravljena po 15. marcu, pa se zaplata lahko vzpostavi ob setvi jarih žit. Zaplata mora ostati prisotna do spravila glavne kmetijske rastline. Ukrep nima omejitev rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Kljub temu se je nanašanju sredstev na zaplatah priporočljivo izogibati v času gnezditvene sezone (od marca do junija). Obveznost traja eno leto. Obtežba z živino ni pomembna.  Plačilo znaša 30 EUR na zaplato oziroma 60 eur na hektar (na površini do vključno 1 ha morata biti prisotni 2 zaplati, vsaka v velikosti najmanj 25 m²).

Pomemben kazalnik stanja kmetijske krajine

Poljski škrjanec je pomemben kot naravni regulator škodljivcev. Hrani se predvsem z žuželkami, zlasti v času gnezdenja z  gosenicami,  hrošči in drugi nevretenčarji, ki lahko škodujejo pridelkom. S tem pomaga zmanjševati potrebo po pesticidih. Poleg tega prispeva k širjenju semen. Ko se prehranjuje z rastlinskim materialom, pomaga pri raznašanju semen različnih rastlin, kar spodbuja rastlinsko raznolikost v krajini. Zelo pomembna je tudi njegova vloga kot kazalnik stanja okolja, saj je občutljiv na intenzivno kmetijstvo (uporabo pesticidov, monokulture, izgubo travnikov). Zato njegovo upadanje pogosto kaže na poslabšanje kakovosti kmetijske krajine in je torej pomembe bioindikator .

Z vzpostavitvijo manjših zaplat neposejanih tal na njivah lahko povečamo gnezditveno gostoto in uspešnost poljskega škrjanca. Na teh površinah se škrjanci lažje prehranjujejo, uporabljajo jih za razgledišče (oprezanje pred morebitnimi plenilci) in teritorialne boje med samci. Če poljski škrjanec ob takšni zaplati gnezdi, je večja tudi verjetnost preživetja mladičev, saj so gnezda na njivah pogosto nenamerno uničena med kmetijskimi opravili. Zaplate neposejanih tal s pridom uporabljajo tudi druge vrste ptic, ki na njih lovijo različne žuželke in druge nevretenčarje.