Vinarstvo Mihelin, Bizeljsko

Na dvorišču kmetije in sedaj vse bolj prepoznavne vinarske hiše Mihelin je zrasla pred nekaj leti najsodobnejša vinska klet na Bizeljskem, v ozadju katere sta Mitja in Vinko Mihelin. Prvi je sedaj zelo vesel, da je zaupal in predal kmetijo 24-letnemu sinu, ki ima jasno začrtano poslovno pot, po kateri je zapeljal razvoj kmetije na povsem novo raven, v trženje mirnih in penečih vin prek vinskega turizma na domačem dvorišču.

Vinko v svojem okolju nima veliko konkurence in razen kleti Istenič tudi ne vzornikov, saj lahko poleg sebe na Bizeljskem v svoji generaciji našteje le še enega mladega prevzemnika na vinogradniško-vinarski kmetiji. Na območju, kjer so pridelovali v preteklosti grozdje najprej za Slovino in kasneje za Vino Brežice, je aktivna le desetnija poklicnih in okrog 30 manjših vinogradnikov.

Tudi Vinko po koncu šolanja na Kmetijski šoli Grm o tej karieri ni razmišljal, temveč se je zaposlil v novomeški Krki, kjer pa dolgoročno ni videl kruha zase. Tam je spoznal, da je veliko boljša odskočna deska za njegovo poklicno pot domače posestvo, saj je njegovo vodilo »kolikor delaš, toliko imaš«. Oče Mitja je njegovo odločitev za preusmeritev nekdanje mešane kmetije v vinogradništvo podprl in tako so povečali površino vinogradov na šest hektarjev, štirje so v 20-hektarskem kompleksu ob domačiji, ki so ga že opuščenega najeli trije poklicni vinogradniki. Še bolj konkretno ga je podprl s prodajo ravninske njive za nakup pred sedmimi leti izjemno sodobne stiskalnice za sekvenčno stiskanje. Hkrati je bilo treba zamenjati vso mehanizacijo, zgraditi klet, a čeprav ni šlo vse gladko, ima po osmih letih mladi gospodar za seboj že zavidljive rezultate.

UPRAVLJANJE CISTERN IZ OBIRALNEGA STROJA

Že ob prevzemu je imel v glavi jasno zasnovo nove vinske kleti s sodobnim degustacijskim prostorom, vendar je načrt spotaknilo koronsko obdobje. Projekt za to naložbo je bil pripravljen leta 2019, z njim so kandidirali na ukrepu 4.2 – Podpora za naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov, ko se je zgodila korona in zato ni bilo mogoče sofinanciranje, obenem pa se je naložba podražila za polovico.

»Bili smo na razpotju – ali pri gradnji vztrajamo ali odnehamo, kar bi bilo tudi mogoče. Pretehtalo jo, da smo bili uspešni na razpisu za evropska sredstva. Vrednost celotne naložbe v vinsko klet za 35.000 litrov vina je bila 700.000 evrov, na razpisu smo dobili natančno toliko, kot se je v tem času podražila gradnja – 230.000 evrov, ostalo smo dodali sami, tudi s pomočjo kredita. V kleti so samo nerjaveči vinifikatorji, klet pa je trenutno najsodobnejša na Bizeljskem,« razloži v njej glavni vinar.

Vinko lahko vinsko klet upravlja na daljavo prek mobilnega telefona kar iz traktorja, saj je opremljena s sodobno programsko opremo winpilot, ki pomaga pri nadzoru fermentacije, sledljivosti, zalogah in celotnem procesu pridelave vina ter vpisovanju kletarskih evidenc na daljavo. Mladi kletar si jo je omislil, ker ne le da z očetom obdelujeta svoje vinograde, temveč ker s svojim priklopnim obiralnikom storitveno trga grozdje še drugim vinogradnikom. Zato je med trgatvijo, ko je v kleti največ dela, pogosto zdoma in procese v kleti nadzoruje na daljavo.

Od leta 2020 opravlja storitveno strojno trgatev. Samohodni obiralnik je doma zaseden le štiri dni. »Ker je bilo med korono veliko govora, da ne bo več delovne sile iz Hrvaške, sem videl v tej dejavnosti, ki prinaša na kmetijo okrog tretjino dohodka, idealno priložnost. Stroj je stal 170.000 evrov in v idealnih pogojih je njegova zmogljivost 70 hektarjev v sezoni. V prvih dveh trgatvah mi to ni uspelo, ker so bili vinogradniki še zadržani, ker so menili, da je kakovost strojno potrganega grozdja slabša. Vendar je v resnici zaradi natančne mehanske selekcije jagod boljša. Zadnje sezone sem opravil trgatev že na 60 hektarjih oz. blizu polne izkoriščenosti stroja, cena obiranja stane 800 evrov/ha. Veliko časa pa mi vzame logistika, saj delam dobesedno med Muro in Savo. Veliko je zamudnejših malih parcel, najamejo pa me tudi na 40 hektarjih v Štrigovi oz. Mađerkinem bregu na Hrvaškem,« pove podjetni Vinko.

VINOGRADI NA TREH LEGAH

Vinko je posodobil tudi delo v vinogradih na treh legah Janeževa gorca, Bizeljsko in Drenovec in vsi so na vertikali, obdeluje jih na konvencionalni način. Gnoji izključno z organskimi gnojili, zatravljene vinograde mulči. Prav tako ne uporablja herbicidov. Prejšnji obdelavi z mulčenjem, škropilnico in vršičkanjem pa je dodal še pletvenik in defoliator. Listje vinske trte odstranjuje takoj po cvetenju, vendar samo na vzhodni strani, pred trgatvijo redči listje na obeh straneh. »Odkar imamo zadnja štiri leta defoliator, je na trtah veliko manj bolezni. Pred desetimi leti so nam 90 % pridelka grozdja uničile gosenice, leta 2011 in 2023 pa toča. Lani je bila letina količinsko in kakovostno dobra.«

Vinko snuje protitočno zaščito s frekvenčnim topom, ki se pri nas še ne uporablja. Cene te naprave se začnejo pri 53.000 evrih in navzgor – glede na površino, ki jo pokriva. K temu bi rad pritegnil tudi okoliške vinogradnike, in če bo mogoče, bi skupaj kandidirali na evropska sredstva za njegov nakup. Načrtuje pa tudi obnove, za leto 2027 je že prijavil obnovo 0,9 hektarja ter v letu 2029 še 0,5 hektarja. Posadil bo merlot in najbrž še katero sorto za penine.

KLASIČNA PENINA VINCENT, DÖRNFELDER TER GLAMPING MED VINOGRADI

V vinski kleti Mihelin stisnejo grozdje za 25.000 litrov vina, ker si po zadnji toči pred tremi leti 30.000 trt še vedno ni opomoglo. Njihove sorte so chardonnay, avtohtoni rumeni plavec za penine ter rumeni muškat, sivi pinot, sauvignon, laški rizling in malo pri nas še vedno eksotično zveneči rdeči dörnfelder, ki je najbolj razširjen v Nemčiji. »Posaditi sem želel modri pinot, ki mi ga je Janez Istenič zaradi pogostih težav z gnilobo odsvetoval. Zato sem leta 2000 posadil 600 trt te križanke med modrim pintom in modro frankinjo. Priljubljen je zaradi izjemno intenzivne obarvanosti vina pri nižjem alkoholu, povprečno ga doseže 11,5 %, na leto ga napolnimo 2000 steklenic,« predstavi Mitja Mihelin. Kar 22 let pa je trajalo, da je bil dörnfelder vpisan v slovensko sortno listo med dovoljene sorte. Zadnja štiri leta ga lahko zato polnijo v buteljke kot zorjeno različico po ležanju v bariku, prej ga je bilo mogoče prodajati le kot odprto vino.

Vinko Mihelin: »Fakulteta je premalo praktična, izkušnje raje pridobivam v praksi kot kletar pri drugih vinarjih in kot sommelier in degustator.«

Če sta bila v preteklosti glavni vir dohodka rdeči in beli bizeljčan PTP, se mladi kletar sedaj osredotoča na polnitve klasičnih penin. Te že prestavljajo 40 % vseh vin v kleti, hiša Mihelin jih stekleniči že enajst let. Glavna sorta v njih je chardonnay, zadnja leta je še desetina avtohtonega bizeljskega rumenega plavca. Ta je znan po višji kislini in za razliko od strukturnega chardonnaya dodaja peninam svežino. »V preteklosti so trte rumenega plavca preveč obremenjevali, zato je bilo grozdje kislo, na enem šparonu pa je vino vrhunsko tudi kot samostojna sorta. Če bi imel 100 hektolitrov plavca kot mirno vino, bi ga takoj prodal,« doda Mitja.

Med peninami Mihelin je najvišje kakovosti in glavni adut kleti penina Vincent brut natur, ki je dobila na zadnjem festivalu penin v Portorožu zlato medaljo. Na kvasovkah zori povprečno med štiri in pet let in predstavlja 60 % njihovih mehurčkastih polnitev ter dosega ceno 18 evrov. Poleg te brez ostanka sladkorja pa imajo še dve aromatizirani polsladki polnitvi z okusom marelice in jagode. »Penine brut natur so namenjene poznavalcem in gostinstvu, največ v Posavju in na Primorskem, medtem ko imajo na Štajerskem tudi gostinci raje slajšo različico. Moj cilj je 70 % pridelka v mehurčkih,« pove Vinko, Mitja pa doda: »Prodaja je vsako leto boljša, zlasti odkar so združili moči vsi mladi: hči Andreja oz. Vinkova sestra, ki pomaga pri trženju in promociji v Ljubljani, ter Vinkova partnerka, aktualna bizeljska vinska kraljica Tina Kržan na degustacijah doma in dogodkih.«

V sodobnem degustacijskem prostoru, ki sprejme 50 gostov, prodajo že zavidljivih 70 % svojih vin. Kot mirna stekleničijo sortni sauvignon in cuvee blanc. Njihovi gostje pa so od maja do jeseni v glavnem tujci iz zahodnoevropskih držav, jeseni in do novega leta pa prevladujejo slovenski gostje.

»Naše posestvo je med Olimjem in Čateškimi toplicami in večina gostov nam pravi, da bi veliko raje kot v hotelu prenočila pri nas. Med vinogradi zato načrtujemo gradnjo šestih zidanih glamping hišk, sredi vinogradov in v bližini vinske kleti. Naložba je ocenjena na 0,5 milijona evrov, končana pa bo v prihodnjih treh letih,« razgrne načrte mladi Bizeljčan Vinko Mihelin, ki se prebija med uspešne slovenske vinarje mlajše generacije.