Nemčija (2 )

Darja Zemljič

Tako v Hamburgu kot sosednji zvezni deželi Scleswig-Holstein, kamor smo namenjeni na terenska ogleda, je kmetijstvo prilagojeno na zmerno oceansko podnebje, ki ga oblikujejo tokovi in vetrovi Severnega in Baltskega morja. Na ravninskih travnatih območjih prevladuje živinoreja, v deželi redijo milijon govedi, in sicer 350.000 molznic. Kmetijstvo je najpomembnejša gospodarska dejavnost, obdelujejo 990.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 80 hektarjev. Ob severni obali kmetijstvo pogosto kombinirajo z zaščito narave in turizma zaradi mokrišč in nacionalnih parkov.

Ker gre za območje ledeniškega nastanka, so po območju pogosto posejana barja, obalne lagune, t. i. Wadden Sea, in mokrišča. Prebivalci tega območja na tradicionalni način že stoletja varujejo prst pred erozijo in poplavami s t. i. knicki, ki predstavljajo tudi tipičen krajinski element severne Nemčije. To so do enega metra visoki zemeljski nasipi oz. žive meje, porasle z grmovnicami, kot so leska, črni trn in bezeg. Le-te zmanjšujejo moč vetrov, zadržujejo vlago in ustvarjajo življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste.

Kot pomemben del kulturne krajine Schleswig-Holsteina so celo zakonsko zaščiteni. Način tradicionalnega vzdrževanja knickov skozi čas se je spreminjal in se danes večinoma nanaša na njihovo obrezovanje dreves na panje. Grmovnice vsakih 10 do 15 let, predvsem strojno in s posebnimi škarjami za knike, odrežejo do štorov, te pa ponovno odženejo. Obrezovanje je omejeno na obdobje od oktobra do konca februarja, da ne motijo divjih živali, zlasti ptic, med gnezdenjem. Pomemben sestavni del knickov so nadrasla drevesa, običajno stari hrasti, če jih je premalo, pa jih vzgojijo iz posebej izbranih poganjkov ali iz obstoječega drevesnega sestoja.

Knicke stalno negujejo, ker poleg okoljevarstvenega vidika – med drugim prispevajo k povezanosti habitatov – zagotavljajo še les. Brez rednega vzdrževanja bi se te nasipne žive meje postopoma razvile v redke drevorede, zaradi česar njihovih številnih vlog ne bi bilo več mogoče ohraniti.

VSAK LITER MLEKA PRINAŠA 12 CENTOV IZGUBE

Za živinorejo je izjemnega pomena pridelava krme – travne in koruzne silaže, detelje, ki jih kombinirajo v kolobarju s poljščinami. Da bi zagotovili kar najboljše podatke o pogojih v tleh in rastlinah, med vegetacijo izvajajo na poskusnem posestvu Karkendamm, v sklopu Fakultete za kmetijstvo in prehranske vede in v lasti Univerze Christian Albrecht v Kielu, v kraju Bimöhlen številne poskuse. Posestvo je postaja za preučevanje praktične živinoreje, na njem že vrsto let izvajajo poskuse tako z vidika krmnih obrokov in prirasta ter pridobivanja podatkov s senzorji na živali in okrog njih.

Posestvo obdeluje 250 hektarjev zemljišč in v kolobarju pridelujejo 52,7 hektarja travinja, 60,3 hektarja ozimne pšenice, 23,1 ozimnega ječmena, 60,8 koruze, 12,5 hektarja oljne ogrščice, 18,8 ozimne rži in 21,2 hektarja soje. Zaposlenih je sedem delavcev, upravnik je Jens Matthiensen, s katerim smo se na posestvu pogovarjali o zadnjih izzivih. Delovna sila je na zelo razvitem območju v okolici Hamburga zelo draga, neto plača zaposlenega je povprečno 4000 evrov oz. med 18 in 20 evri na uro, oskrba živali je zato draga. V hlevu je 204 krav molznic ter 219 telet in ženskih mladih živali. Mlečnost na kravo v laktaciji je 12.136 kilogramov mleka. Hlev je na prosto rejo z ležalnimi boksi z gumiranimi tlemi na hodnikih. Imajo še štiri bokse s slamo za telitve, hlev za teleta ter 20 individualnih iglujev za teličke do 21 dneva starosti in deset skupinskih boksov, vsak za pet telet od treh tednov do šest mesecev starosti. Krave molzejo na molznem vrtiljaku z 28 molznimi mesti, mleko pa je speljano v hladilni rezervoar za 14.000 litrov. Na leto namolzejo približno 2,15 milijona kilogramov mleka, ki ga predelajo v bližnji sirarni. Matthiensen je izpostavil, da priredijo z vsakim litrom mleka po sedanji ceni 34 centov 12 centov izgube, saj so stroški prireje 46 centov po litru. Med zadnjimi naložbami sta bili dve laguni za gnojevko, kar jih je stalo 0,5 milijona evrov. Merilni in krmilni sistem beleži količino gnojevke ter njeno sestavo, za lagune pa so se odločili zaradi zakonskega omejevanja izpustov.

MONITORING TAL NA POSESTVU KARKENDAMM

Glavni cilj našega obiska je bila predstavitev monitoringa tal v okviru regionalnega projekta Kompas hranil Schleswig Holstein. Le-ta je razvit kot internetna platforma, ki združuje nove ustvarjene podatke in obstoječe kmetijske informacije, vključno z vlažnostjo tal, in podatke vodi v enotno, dostopno podporo za trajnostno kmetovanje. Njegov namen je kmetom zagotoviti čim boljšo podporo pri sprejemanju odločitev o gnojenju med rastno sezono, zato je usmerjen v upravljanje hranil, predvsem dušika in fosforja. Tako želijo izboljšati pregled nad tokovi hranil ter učinkoviteje nadzorovati gnojenje in bolj trajnostno rabo gnojil in s tem zmanjšati obremenjevanje okolja. Schleswig-Holstein je zaradi svoje lege ob Severnem in Baltskem morju posebej občutljiv na izpiranje hranil v vodne ekosisteme, zato so takšni projekti pomembni za zmanjševanje prekomernega bogatenja voda s hranili – evtrofikacije.

Nadzor presežka dušika in fosforja je pomemben, ker lahko povzročata onesnaženje podtalnice, rek, jezer in obalnih voda. Fakultetno posestvo izvaja ta poskus v sodelovanju z raziskovalnim in svetovalnim Inštitutom Ingus, ki se ukvarja s preučevanjem voda in ohranjanjem njihove kakovosti. S pomočjo sodobnih digitalnih tehnologij tako izpolnjujejo okoljske in zakonodajne zahteve, zlasti v povezavi z evropsko nitratno direktivo in varovanjem voda. S tem hkrati povečujejo učinkovitosti kmetijske pridelave, saj natančnejša uporaba hranil pogosto pomeni tudi nižje stroške.

Ingus je vodilni partner tega 480.500 evrov vrednega projekta Kompas hranil, ki ga izvajajo zadnja tri leta. Poleg njega je v projektu še 12 partnerjev iz vrst kmetijskih posestev in nekaj vrtnarskih podjetij. V okviru projektnih nalog izvajajo meritve med rastno dobo na kmetijskih površinah posestva Karkendamm, rezultati pa so vsakodnevno posodobljeni in na voljo prek spletne platforme. Hkrati je portal vključen v že obstoječo aplikacijo »Bauern-SH«, s čimer je kmetom omogočen mobilni dostop do podatkov v delovno najbolj intenzivnih obdobjih.

Poskus izvajajo na 55 hektarjih trajnega travinja in njiv na posestvu, ki je na območju Holstein-Auenland – tj. poplavnih travnikov. Ne glede na to, da gre za območja z dovolj vode, so tla zelo peščena, zato se soočajo z velikimi nihanji pri dostopu rastlin do vode, saj ta zelo hitro pronica v tla ob obilnih padavinah. Zato je zbiranje podatkov za pridelavo in odločanje zelo pomembno zlasti z vidika cenejše pridelave krme in potrebne velike konkurenčnosti pri prireji mleka. Konkretni cilj je pridelava krme za molznice, vključno z izpusti in meritvami izpustov s sistemom senzorjev in raziskavami mikrobioma. Poskusna polja gnojijo z natrijem, fosrofjem in gnojevko. Vrnili so se na metodo globokega oranja, kot je bila v rabi v 80. letih, globine 60 do 80 centimetrov, s čimer preprečujejo zbitost tal. Tla so obdelana v pasovih, obrnejo le manjši del zemlje ob rastlinah, sejejo pa koruzo, sladkorno peso in ogrščico. Med vrstami je posevek za mulčenje, s čimer dodatno ohranjajo vlago in zmanjšujejo erozijo. V prsti so instalirani senzorji za merjenje vlage in temperature na ta način zbirajo podatke za neposredno odločanje na kmetiji. V času trajanja projekta se vsako leto intenzivno spremlja približno 30 kmetijskih površin, na katerih pridelujejo oljno ogrščico, pšenico in koruzo.

PRAVOČASNO ODLOČANJE S POMOČJO PODATKOV

Glavni izzivi prehranskega kompasa so pravočasne odločitve, podnebne spremembe, kot so suše in nalivi, ter poznavanje natančnih pogojev za rast pridelkov, vendar je v praksi pogosto otežen dostop do podatkov. Te cilje dosegajo z ustvarjanjem in zbiranjem podatkov na kmetijskih površinah, zatem jih sistematizirajo, predstavijo kmetom celotno sliko razvoja vegetacije pridelkov in na koncu zberejo v tabelah ter objavijo na brezplačnem spletnem portalu. Tako izpolnjujejo načelo – z roko v roki s kmeti, saj le-ti pridobijo podatke in orodja, s pomočjo katerih se lahko odločajo o gnojenju med celotno rastno sezono. Takoj ko bo v okviru projekta celotna metodologija za izboljšanje s vegetacijo povezane dostopnosti hranil zadostno preizkušena, bo pripravljen splošen priročnik s konkretnimi navodili, da bodo lahko vzorčenje izvajali tudi drugi deležniki in v skladu z enotnim standardom. Tako bodo lahko celotno metodologijo uporabili na številnih površinah za celovito pokritost posameznih regij zvezne dežele. Sodelujoči partnerji želijo skupaj razviti povsem novo obliko zagotavljanja informacij za kmete v Schleswig-Holsteinu in širše. (Se nadaljuje.)

.