6.Slovenski podeželski parlament, Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica je gostila 6. Slovenski podeželski parlament (SPP), osrednji nacionalni dogodek, namenjen razpravi o prihodnosti slovenskega podeželja. Organiziralo ga je Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z lokalnimi deležniki: LAS med Snežnikom in Nanosom, LAS Notranjska, LAS Krasa in Brkinov, LAS Zelena Istra, Občino Ilirska Bistrica ter Ministrstvom za kmetijstvo in Univerzo v Ljubljani. Dogodek je povezal prebivalce podeželja, strokovnjake, raziskovalce, predstavnike institucij, oblikovalce politik, odločevalce ter druge deležnike, ki soustvarjajo razvoj podeželskih območij.

Plenarnega zasedanja so se udeležili tudi politični predstavniki države, med njimi novi kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki je dejal, da se šestnajsta slovenska vlada zaveda, da Slovenija ni samo Ljubljana. Prav tako razvito podeželje ni samo infrastruktura, programi razvoja podeželja ali pridelava hrane, ampak vsota vseh, ki prispevajo k temu, da podeželje ostaja takšno, kot je, in nosi sloves Slovenije po EU in svetu.

»Potrudil se bom, da se bodo na podeželju ustvarjala kakovostna delovna mesta. Ni dovolj, da kmetijstvo zagotavlja zgolj osnovno socialno varnost. Dolgotrajna oskrba na kmetijah je še en kamenček v mozaiku, s katerim bi kmetom omogočili stabilen prihodek in dobro oskrbo ranljivim skupinam prebivalstva.« Poudaril je podporo mladim prevzemnikom ter stalni dialog z vsemi kmetijskimi in strokovnimi organizacijami. Posebej je opozoril na veliko dela na evropski ravni, kjer se odloča o tem, ali bodo ovojnice za kmetijstvo v prihodnji finančni perspektivi ostale samostojne, za kar se zavzema Slovenija, ki pa nima večine v svetu kmetijskih ministrov. »Nič o podeželju brez podeželja,« je sklenil Cigler Kralj.

Ivan Meglič, državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, je poudaril, da država ne more predpisati razvoja, lahko pa ga omogoča z dobrimi politikami, zaupanjem v lokalne skupnosti ter vlaganji, ki izhajajo iz potreb ljudi in krajev. Razvojnih izzivov pa ni mogoče reševati enako v vseh delih Slovenije. »Močna Slovenija temelji na močnih lokalnih skupnostih in uravnoteženem razvoju vseh regij. Prav zato je bila priključitev področja lokalne samouprave Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj pomemben korak. S tem smo na enem mestu povezali lokalni razvoj, regionalno politiko, evropska sredstva in sodelovanje z občinami. Takšna organiziranost nam bo omogočila bolj usklajeno načrtovanje razvojnih politik ter hitrejše prepoznavanje potreb lokalnih skupnosti. Posebno mesto pri tem imajo lokalne akcijske skupine, ki so eden najuspešnejših primerov razvoja od spodaj navzgor, saj dokazujejo, da najboljše razvojne ideje nastajajo tam, kjer ljudje poznajo svoje okolje, njegove potenciale in izzive.«

Dr. Gregor Kovačič, župan občine Ilirska Bistrica, po površini druge največje občine v državi, je pozval odgovorne, da je treba preprečiti praznjenje kmetij in njihovo oživitev. Za to so potrebna delovna mesta na podeželju. Občina Ilirska Bistrica ima najnižjo bruto plačo v državi, ker ustvarjajo v glavnem delovna mesta za tujce. Za to, da bi ostali na podeželju mladi, je treba ustvariti kakovostna delovna mesta.

STORITVE NISO STROŠEK, TEMVEČ VLOŽEK V LJUDI

Priprave na podeželski parlament so se začele z devetimi regijskimi srečanji konec leta 2025. Kot je predstavil Primož Kroflič, predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), je več kot 500 udeležencev na teh srečanjih izbralo glavne izzive: turizem na podeželju, stanovanjska problematika na podeželju, storitve in samooskrba s hrano na podeželju. V vseh so se prepletale vsebine, vezane na mlade in konflikte na podeželju.

Na forumu o stanovanjski problematiki so izpostavili potrebo po razvoju alternativnih oblik bivanja na podeželju, zlasti sobivanja za starejše, ter poudarili potrebne finančne mehanizme za pomoč pri prenovi praznih stanovanj. Kot ključne ukrepe so izbrali javno gradnjo, krepitev vloge stanovanjskih skladov pri zagotavljanju javnih in neprofitnih najemnih stanovanj v manjših občinah ter uvedbo celovitih finančnih spodbud za mlade družine. Za to sta seveda potrebna aktivno občinsko upravljanje in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo.

Večerni del dogodka se je zaključila podelitvijo nagrade za najuspešnejše podeželsko območje Slovenije 2026. V izboru so sodelovale podeželske skupnosti: Pliskovica, KS Sorica, KS Starošince in Črna na Koroškem. Vse naštete skupnosti s svojimi pristopi, povezanostjo krajanov in razvojnimi pobudami pomembno prispevajo h kakovosti življenja na podeželju, ocenjevalno komisijo pa je najbolj prepričala Črna na Koroškem. Na fotografiji je županja Črne ne Koroškem Romana Lesjak z nagrado ter s predstavniki Društva za razvoj podeželja.

V razpravi o storitvah na podeželju so se strinjali, da te niso strošek, temveč predstavljajo naložbo v ljudi in da kraji ostanejo živi. Posebej so izpostavili pomen medgeneracijskega sobivanja – od skupnostnih prostorov in prostovoljstva do socialne oskrbe v domačem okolju. Storitve, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja vseh generacij, morajo nastajati skupaj s prebivalci podeželja – tudi z mladimi, ki so pomemben vir idej, inovacij in razvojnih rešitev. Turizem pa ima številne zelo multiplikativne učinke, za kar je potrebno povezovanje deležnikov. V tej dejavnosti močno primanjkujejo ustrezno izobraženi kadri. Mladi pa so poudarili pomen osebnega oz. družinskega izročila in neposrednega okolja, ki razvija željo po tem, da se mladi vključujejo v turizem.

Udeleženci parlamenta so se zavzeli še za izboljšanje pogojev za pridelavo hrane, saj temelji prehranska suverenost na ohranjanju proizvodnega potenciala slovenskega kmetijstva, varovanju kmetijskih zemljišč in ustvarjanju pogojev za generacijsko obnovo. Poleg same pridelave hrane je ključna tudi organizacija lokalnih prehranskih verig.

Prvi večer parlamentiranja v Ilirski Bistrici so na okrogli mizi predstavili tudi pozitivne učinke programa LEADER-CLLD na razvoj podeželja. Hkrati je potekala predstavitev pobude Rural Pact kot skupnosti za sodelovanje med deležniki podeželja.

Rdeča nit razprave o koristi Leaderja-CLLD (razvoj, ki ga vodi skupnost) je bila, da predstavlja pomembno orodje za razvoj podeželja, zlasti ker temelji na pristopu od spodaj navzgor. Tako izvedeni projekti imajo dodano vrednost, ki so jo letos tudi izmerili. Zadnji dve programski obdobji pokriva 37 LAS celotno ozemlje Slovenije ter vključuje 2300 članov iz civilnega sektorja, gre za bogate mreže na podeželju. Devetdeset milijonov evrov, namenjenih CLLD iz treh evropskih skladov: kmetijskega, regionalnega in ribiškega, je pritegnilo v projekte še sredstva lokalnega okolja. Skupaj je bilo izvedbi lokalnih strategij tako namenjenih 145 milijonov evrov, kar kaže na močno lokalno pobudo. Skupaj so LAS izvedli 1546 projektov na podeželju, 90 % je bilo partnerskih. Deležniki si bodo prizadevali, da se bo program Leader nadaljeval tudi v prihodnji finančni perspektivi skupne evropske kmetijske politike, kar ta hip ni zagotovljeno niti samoumevno.

Vsebine razprav dvodnevnega dogodka so parlamentarci strnili v deklaraciji 6. Slovenskega podeželskega parlamenta, ki bo predstavljala pomembno podlago za nadaljnje oblikovanje predlogov, strokovnih povzetkov in akcijskih usmeritev.