Varstvo vinske trte v ekološkem vinogradništvu
Ukrep IRP 19 ekološka pridelava v skladu z ukrepi in smernicami SKP 2023- 2027 je usmerjena v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti. Zato so ukrepi varovanja vinske trte usmerjeni predvsem v preventivo, spremljanje vremena in okužb ter uporabo dovoljenih sredstev z nizkim vplivom na okolje.
Preventivni ukrepi v ekološkem vinogradništvu so izbira zračne lege vinograda, pravilna rez, odstranjevanju zalistnikov in redčenju listne stene, uravnoteženem gnojenje (ne preveč dušika), spremljanju vremenskih razmer in napovedi okužb, ter pravočasno preventivno škropljenje.Uporabljajo se lahko le sredstva, ki so registrirana za uporabo v ekološki pridelavi in dovoljena po veljavni zakonodaji (EU in nacionalni predpisi). Pršice uničujejo žveplovi pripravki. Proti peronospori, ki jo povzroča glivi podoben organizem (Plasmopara viticola) je dovoljena uporaba bakrovih pripravki (bakrov hidroksid, bakrov oksiklorid, bakrov sulfat v dovoljenih formulacijah), osnovna snov hitozan (kjer je registriran) in preventivni biostimulatorji. V sezoni je dovoljeno uporabit i največ 4kg bakra na hektar. Oidij oz. pepelnico zatirajo ekološki vinogradniki z močljivim ali mikroniziranim žveplom, kalijevim hidrogenkarbonatom in nekaterimi mikrobiološkimi pripravki. Glavni čas za zatiranje črne pegavosti je zgodaj spomladi z bakrovimi pripravki , predvsem pa je potrebno odstraniti okužen les kar velja tudi za črno gnilobo (esco). Širjenje grozdnega sukača je mogoče preprečiti zelo učinkovito z biološkim sredstvom proti gosenicam Bacillusom thuringiensisom (Bt) , feromonskimi vabami za spremljanje populacije in feromonskim zbeganjem.
V Sloveniji je povpraševanje po ekoloških živilih še vedno precej večje od domače pridelave, ekološka vina pa so iskana na tujih trgih, priložnost za zato je vključitev oz. preusmeritev v ekološko pridelavo za kmetijska gospodarstva še vedno priložnost. Vstop v ekološko kmetovanje – ukrep IRP 19 je prostovoljen, kmetije se morajo vanj prijaviti pristojni certifikacijski organizaciji do izteka koledarskega leta, obveznost je petletna. Preusmeritev traja dve leti za rastline (poljedelske površine) in tri leta za trajne nasade. Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije je 0,1 ha (razen za vrtnine in semensko pridelavo kmetijskih rastlin; 0,01 ha), na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če ni določeno drugače.
