Namakanje je zadnja rešitev
Vinogradniki po celi Sloveniji so že v drugi polovici ali tik pred zaključkom rekordno zgodnje trgatve, ki se je začela 14. avgusta. Dvomesečno obdobje brez padavin in vročinski valovi so povzročili precejšnjo škodo tudi na vinski trti kot najbolj trpežni rastlini, posebej v Goriških brdih in Slovenski Istri.
Posledice so vidne tudi v deset let starem vinogradu Gardinje v Cerovem, lani ustanovljenem posestvu in vinski kleti Corada v Kozani, ki ga vodi mladi gospodar Peter Mihael Jakončič (na fotografiji) skupaj z očetom Aljošo Jakončičem. Rebula je v Brdih posajena v glavnem na višjih legah in na terasah na opoki, ki so bile v pripeki najbolj izpostavljene. Gardinje je lega prvega razreda že po klasifikaciji Marije Terezije, kjer globoke plasti opoke omogočajo pridelavo bogate in izrazito mineralne rebule, a na drugi strani slabo zadržujejo vodo, trte in grozdje pa je poškodovano tudi od sončnih ožigov.Čeprav je bila vzgoja trt zasnovana s premislekom – trte so oblikovane v drevesasto strukturo s tremi stalnimi vejami in izjemno nizko, le 75 centimetrov nad tlemi, s čimer ohranjajo neposredno povezanost z mikroklimo – to letos ni zadoščalo. Čakanje na dež pa bi bilo v takih vinogradih nesmiselno, je pojasnil Aljoša Jakončič. Zato so grozdje, z izjemo cabernet sauvignona, stisnili v Coradi že do 28. avgusta. Kljub temu, da je pridelka manj, njegova kakovost ni nižja, letošnje pogoje pa so bolje prenesle dobro prehranjene trte in tiste, kjer so bila vsa ampelotehnična opravila končana do konca junija. Pri izvajanju teh imajo slovenski vinogradniki še nekaj rezerv, v pričakovanih vročih poletjih bo treba grozdje pustiti zasenčeno pod listjem. Namakanje je po mnenju Aljoše Jakončiča zadnji, a izvedljiv ukrep, ki pa ne bo povečal pridelka, temveč zmanjšal sušni stres v vinogradih.
