Slovenski vinogradniki in vinarji že vrsto let niso imeli normalne trgatve, zato tudi letos, ko so se morali po dvomesečni suši in vročini odpraviti s škarjami med trte že 14. avgusta, ne govorijo o alarmantnem stanju. Večina grozdja v vseh treh vinorodnih deželah, vključno z rdečimi sortami na Primorskem, bo potrgana v prvi polovici septembra. Jasno je, da bo vina letnika 2026 znatno manj, kljub temu da pridelovalci ocen o količini pridelka še ne dajejo. Grozdne jagode so letos bistveno manjše ali posušene in pogosto prisotni ožigi. Pomanjkanje vode in visoke temperature so veliko manj prizadele vinograde v dobri kondiciji in najbolj mlade trte ter tiste na višjih lapornatih legah, na osončenih terasah. Razlike po legah in vinogradih so zelo velike tudi znotraj vinorodnih okolišev. O količini letošnjega grozdja pa so letos odločali pravilni in pravočasno opravljeni tehnološki ukrepi v vinogradih, v katere bodo morali vinogradniki v spremenjenih podnebnih pogojih vlagati še več znanja in energije.

»Letos se ponavlja to, kar opažamo že nekaj zadnjih let, da dozorevajo vse sorte hkrati, kar je posledica suše in visokih temperatur. Proti temu se lahko borimo le s senco, a če je grozdje osenčeno, je treba razmišljati o strojnem obiranju in kako ga izvesti. V Vinakoper potrgamo 80 odstotkov površin s štirimi stroji. Da bi omilili posledice vročine, smo letos pustili na trtah več listne stene, jih dodatno prehranjevali, veliko vlagamo tudi v obdelavo tal in vse to nekaj pomaga. Če smo si v preteklosti želeli imeti čim več trte na hribih, si je želimo sedaj več v dolinah, kjer je več vode. Malvazija iz Sečovelj in Škocjana je, na primer, zelo sočna in sadna in bistveno boljši je izplen pri stiskanju,« predstavi Boštjan Zidar, glavni enolog Vinakoper, kjer so začeli s trgatvijo za penine 10. avgusta.

V kleti so že vse količine malvazije in rumenega muškata, 25. avgusta so začeli stiskati rekordno zgodaj še refošk in par dni pozneje cabernet sauvignon. Prav istrski kralj refošk je letos najbolj utrpel sušni stres, na njem je največ posledic sončnih ožigov in stanje najslabše na najbolj izpostavljenih legah. »Pridelka bo zanesljivo manj, upamo, da ga bo okrog tri milijone litrov, saj gredo zaloge proti koncu in ga želimo čim več odkupiti od okoliških vinogradnikov. Ceno grozdja smo nekoliko zvišali, vinogradniki se borijo z višjimi stroški pridelave.

Cena za refošk bo nekaj manj kot evro in za malvazijo malenkost več kot evro za kilogram.«

O kakovosti letošnjega letnika Zidar pravi, da so sladkorne stopnje nekoliko višje, kjer so vinogradi stari in zaloge vode večje. Obrestuje se jim, da smo posadili chardonnay na višjo lego Labor. Na zadnji letošnji obnovi na 12,5 hektarja v enem kosu na Pradah, kjer je bil včasih refošk, pa malvazijo in cabernet sauvignon. »Prilagajati se bo treba tudi v prihodnje, saj bodo verjetno poleti visoke temperature in suša, in razmisliti tudi o namakanju, za katero je največja ovira pridobivanje dovoljenj in zemljišč za zajetja. To ni preprosto, toda težave bo treba na ravni države reševati sistematično in ne za eno leto.«

SLAB LETNIK BO POSPEŠIL OPUŠČANJE VINOGRADNIŠTVA

Na zahodu Primorske s trgatvijo za vinsko klet KZ Brda po neobičajno hitrem začetku ne hitijo več, saj se je stanje nekoliko popravilo po zadnjem dežju. V kleti je več kot pol grozdja in od rebule le tista za penine. 1. septembra so začeli stiskati še rdeče sorte. Vsak dan opravljajo oglede vinogradov in se sproti odločajo za trgatev.

Silvan Peršolja, direktor KZ Brda, ocenjuje, da bo na koncu grozdja med 35 in 40 odstotkov manj od količin v redni trgatvi. Lani, ko so bile količine prav tako nekoliko manjše, so od svojih 370 pogodbenikov odkupili 6,3 milijona kilogramov grozdja. »Te dni se trudimo, da ohranimo kakovost v klet pripeljanega grozdja. Na nekaterih legah je grozdje dobro, na nekaterih slabše. V prihodnje pa bosta morali biti najpomembnejša tema oskrba vinogradniških tal in natančnost dela v vinogradih, saj je letošnji letnik razkril pomanjkljivosti pri delu. Manjša količina pridelka in posledično nižji dohodek na kmetijah bo pospešil proces opuščanja pridelave na manjših kmetijah, kjer so o tem že razmišljali, čeprav se na drugi strani povečujejo površine vinogradov na profesionalnih kmetijah. Velik izziv bo zato ohraniti obseg vinogradniških površin v Sloveniji.«

IZPLENI MED 50 IN 60 ODSTOTKOV

Zaradi prevladujočih težjih ilovnatih tal, ki zadržujejo več vode, je nekoliko boljše stanje v vinogradih na Štajerskem, kjer pa imajo poleg vremena še dodatno nepriliko – vinograde bistveno bolj kot na Primorskem uničuje zlata trsna rumenica. Na KGZ Maribor so začeli s prvim vzorčenjem grozdja zgodnjih sort že 3. avgusta.»Letošnji letnik se po dozorevanju in vsebnosti sladkorja približuje najzgodnejšima letnikoma 2003 in 2024, ob dejstvu, da so kazalniki skupnih kislin in pH-vrednosti v ugodnih mejah.«

Ne pomnijo letnikov, v katerih bi začeli trgati pred 15. avgustom kot letos, minuli vikend so bili v mlinih že družina pinotov ter srednje pozne sorte sauvignona, rumeni muškat, chardonnay. Vzorčijo na štirih lokacijah od Lendave do Bistrice ob Sotli in razlike po posameznih legah so neverjetno velike, odvisne od tipa tal, dostopnosti vode ter prehranjenosti in kondicije vinske trte. Zelo slab pridelek bo letos v Halozah, kjer so imeli najprej točo in zatem izjemno sušo, vinograde pa večinoma na terasah. Na območju Maribora, obmejnem območju z Avstrijo in Šmarsko-virštanjskem je stanje boljše,« ocenjuje Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo na KGZ Maribor. »Grozdje je ponekod neenakomerno obarvano, ožig pa se pojavlja tam, kjer so vinogradniki trte razlistali prepozno, in to zlasti na občutljivih sortah rumeni muškat, sauvignon, renski rizling. V takih primerih je grozdna kožica poškodovana, kar ob deževju predstavlja veliko nevarnost gnilobe. V vinogradih, ki so dobro preskrbljeni z vodo, pa bo mogoče pridelati od deželnih do vrhunski vin. Masa 100 jagod je zelo nizka, za 10 do 20 odstotkov nižja kot v povprečnih letih, izpleni bodo večinoma 50 do 60 odstotkov.«

Poleg drugih kazalnikov merijo tudi yan-kvasovkam dostopni dušik, njegove vrednosti so prenizke, od 80 do 120 mg/l dušika. Da ne bi bilo težav z bekserjem in reduktivnimi vonji, ga mora biti vsaj 250 mg/l, zato brez uporabe hrane za kvasovke ne bo šlo. Pozne sorte renski in laški rizling ter šipon so za zdaj še v dobrem stanju, odvisno od lege vinograda, trgati jih bodo začeli po 10. septembru.

V Radgonskih goricah so začeli s trgatvijo chardonnaya in modrega pinota za zlato radgonsko penino 14. avgusta, ki sta se jima v stiskalnici pridružila minuli teden še ranina za srebrno radgonsko penino in tolerantni solaris za janževec. V sodih imajo v povprečnem letniku skupaj z dokupljenim grozdjem do 3,5 milijona litrov vina, količina bo letos nižja tako zaradi suše kot zaradi zlate trsne rumenice.

»Tudi Šampanja je letos začela s trgatvijo 14. avgusta, čas od cvetenja do zorenja se je skrajšal, teorija ne velja več. Nastavek v začetku vegetacije je bil dober, na nekaterih legah smo imeli spomladansko pozebo, na širšem območju Gornje Radgone pa dvakrat še točo in tako se mozaik manjšega pridelka sestavlja. Izpleni so slabši, kar se vidi že po debelini jagod, gre tudi za prisilno dozorevanje. Ne moremo govoriti o klasičnem letniku. Pozitivno je, da je grozdje zdravo, enologi pa imamo v kleti več dela, ker so mošti bogati s fenoli, kar za penine ni zaželeno,« nam je dejala Klavdija Topolovec Špur, enologinja Radgonskih goric.