Domain Corada, Kozana

Domain Corada je novo vinogradniško in vinarsko posestvo v Kozani, ki ga je zasnoval Peter Mihael Jakončič na sedmih hektarjih vinogradov in z novo vinsko kletjo, ki so jo odprli junija letos. Natančneje, gre za mladi poganjek, predstavnika šeste generacije družine Jakončič na petih generacijah podlage, saj ima mladi vinogradnik in kletar vso podporo in skozi desetletja nabrano znanje prednikov in očeta Aljoše.

Za svojo mladost preudaren mladenič nas po neprespanih nočeh v kleti sredi letošnje nenavadno zgodnje trgatve sredi avgusta sprejme z zelo zrelim razmišljanjem. »V nekem trenutku sem spoznal, da ima vsak vinar v življenju na voljo le omejeno število trgatev. Od teh bo narava ustvarila nekaj res izjemnih letnikov, nekaj povprečnih in nekaj zelo zahtevnih. Priložnosti za ustvarjanje zares vrhunskih vin je zato veliko manj, kot si pogosto predstavljamo. Prav to spoznanje me je spodbudilo, da ne čakam predolgo. Zato si želim ustvarjati vina po svoji viziji, hkrati pa izkoristiti očetovo podporo – takšne priložnosti ne trajajo večno. Starši so mi omogočili študij v tujini, dve leti na mednarodnem IB programu v grški prestolnici v Atenah in zatem tri leta študija ekonomije v Yorku. Diploma iz poslovnega vodenja in poznavanje Londona in Velike Britanije mi je dalo širino. Hkrati pa sem prišel s spoštovanjem domov in sem bolj ozaveščen, kakšne so prednosti življenja doma. Če bi bil samo v Sloveniji, se tega ne bi zavedal. Ko delaš samo z računalnikom, se odtujiš od narave, na posestvu pa ostajaš z njo v stiku, saj slediš naravnim in letnim ciklom skozi delo v vinogradu,« pojasni Peter, ki si je začrtal svojo koncept vin in svoj poslovni koncept, ne glede na raznolikost vinskih letnikov.

BREZ KOMPROMISOV PRI KAKOVOSTI

Letos je Petrov drugi vinski letnik, ki ga kletari samostojno v novi vinski kleti. Od načrta do prvih moštov letnika 2025 so jo opremili v pičlih treh mesecih. V njej lahko negujejo 30.000 do 40.000 litrov vina. Lanski letnik je bil kakovostno in količinsko dober, dal je 35.000 litrov vina, letos ga pričakujejo 10.000 litrov manj.

Peter našteje nekaj glavnih lastnosti in težav v grozdju oz. moštih letnika 2026: »Trgatev smo začeli že 8. avgusta s sauvignonom in chardonnayem, lani pa 28. avgusta. Med prevozom grozdja v klet v zabojčkih in pri pretokih je bilo treba uporabljati inertni plin za preprečevanje oksidacije. Grozdje smo v kleti hladili na 16 stopinj Celzija. V jagodi so kožice predstavljale večji delež kot običajno, zato je bilo v moštu več pektina in fenolov. Stiskati je bilo treba bolj nežno in več frakcij ter najboljši del – samotok – ločiti. Delež jabolčne kisline je bil letos višji, okrog 2,6�g/l, in vinske med 3,6 in 4,5�g/l. Chardonnay je dosegel sladkorno stopnjo 24 Brixov. Največji izziv je predstavljala rebula, ki ima debelejšo jagodno kožico in je sok iz nje težje stisniti. Na višjih legah so bili na rebuli prisotni sončni ožigi, medtem ko je bilo grozdje drugih sort kakovostno in zdravo. Trgatev smo zaključili 10. septembra s cabernet sauvignonom.«

Peter pri kletarjenju izhaja iz kar nekaj generacijsko predanih izkušenj. »Vse se začne v vinogradu, najpomembnejše je grozdje. Če nimaš vrhunskega grozdja, nobena tehnologija ne more ustvariti vrhunskega vina. V kleti ni mogoče nadomestiti tistega, česar v vinogradu ni bilo. Kot drugo našteje potrpežljivost. V vinarstvu hitenje ne pride v poštev, velika vina potrebujejo čas, prav tako kot vinogradi in ljudje, ki z njimi delajo. Kot tretje je pomembno, da v vinogradih ni dovolj le dobro, temveč pravočasno opravljeno delo. Narava ne čaka in zamujenega pogosto ni mogoče nadoknaditi. »Od očeta sem prevzel tudi prepričanje, da pri kakovosti ne smeš sklepati kompromisov. Vsaka bližnjica se prej ali slej pokaže najprej v vinogradu in potem v vinu. Nek vinar pa mi je rekel, da moraš poznati veliko kemije, da je ne uporabljaš, sam stremim k vinom s čim manj posegi.«

Zavedam se, da časi za splavitev nove blagovne znamke na trgu niso rožnati, toda enkrat je treba začeti. Bolj kot ekonomist sem po naravi optimist. Veliko ekonomskih konceptov v življenju ne deluje, ker ne moreš vsega stroškovno in časovno načrtovati. Ustvariti si moraš neko intuicijo, kako delati v vinogradu.

V LETNIKU 2026 ODLOČA KLETARJEVA SPRETNOST

Vinski letnik 2026 je za kletarjenje velik izziv. »Vinarji bodo, če bodo spretni, iz te suše potegnili maksimalno dobra in na drugi strani nekateri izjemno slaba vina, ker v kleti letos odloča spretnost,« ga dopolni oče Aljoša. »Celo sezono je bila prisotna borba s časom in naravo in spretni vinar je moral ugotoviti, kakšne znake kaže trta. Zmagal bo kmet, ki opazuje svojo zemljo in spremlja naravo. Vse se je spremenilo in temu se moramo prilagoditi. Vegetacija se je začela 10. aprila, po navadi se začne konec aprila, in teh 20 dni ne moreš nadoknaditi. Trta je cvetela 20 dni prej in velja pravilo, da je 90 dni po cvetenju trgatev. Poleg tega mora biti trta za sušno, vroče poletje dobro prehranjena. V treh letih smo dodali v jeseni v naše vinograde 25 kamionov hlevskega gnoja. Vsa zelena dela morajo biti dokončana do 21. junija, grozdje pa je treba pustiti v senčnem ‘dežniku’. Če si delal po pravilih, trta ni trpela suše. Že prej pa smo vedeli, da bo grozdja do 40% manj, ker je bil manjši že nastavek.«

Namakanje ne bo povečalo pridelka, ampak le podaljšalo vegetacijo in zmanjšalo stres. Finančna pomoč države kmetom proti posledicam suše pa je larifari. Če bi nam res želela pomagati, bi ta denar namenila namakanju,« je odkrit Aljoša.

O nasledniku pa pove: »Peter še nima vsega znanja, a je zelo natančen in podatke preverja. Vinarstvo je zame poslanstvo, za to se moraš odločiti. Je pa vprašanje, kdo je bolj pameten, ali tisti, ki obvlada računalnike, ali tisti, ki razume naravo. Če pogledamo celoten sistem, nam želi industrija prodati stvari, ki jih ne rabimo. Ne potrebuješ sto vrečk, kmečka logika je narava, ne mobitel, in kdor dela z njo po starih metodah, je genij.«

Aljoša Jakončič je svojo poklicno pot začel na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot diplomant agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in jo nadaljeval na posestvu svojih staršev z bratom Mitjo, ki nadaljuje vodenje družinskega posestva. Aljoša je bil sinonim za eno najbolj znanih briških vinskih kleti in tudi v mednarodnem merilu uveljavljenih vin carolina, ki so prejela na londonskem Decanterju kar dve regionalni trofeji; leta 2007 carolina bela 2004 in leta 2016 rebula 2013.

POLNA VINA Z NIŽJIM ALKOHOLOM

In kakšna je vinarska vizija, sporočilo v steklenici Domain Corada? Stavita na sortna in bogata vina z nižjo stopnjo alkohola. Naslednji korak je pot k zrelim vinom, ki bodo na trgu po treh in več letih zorenja. Osnovne polnitve bo predstavljalo šest vin – rosé, rebula, dva chardonnayja in dva merlota. Otvoritveni vini letnika 2025 sta sveža rebula in rose provansalskega sloga iz 60�% merlota in 40�% cabernet sauvignona. »Takšnih rosejev v Sloveniji manjka, zanje moraš imeti kombinacijo zrelega in manj zrelega grozdja, razloži Aljoša. Peter pa dopolni: »Sorti imata različen čas dozorevanja, vendar smo ju potrgali isti dan, 12. septembra, letos pa že 18. avgusta. Tako smo dobili živahno kislino cabernet sauvignona in lepo sadnost merlota. Uporabili smo samo samotok in prvi prešanec, in ker sta obe sorti že vreli skupaj, sta se lepo ujeli od začetka.«

Posebnost rebule iz Cerovega, iz katere je prva polnitev Corade, pa je, da je na vzgojni obliki albarello oz. nižji drevesasti obliki na 75 centimetrov višine s tremi stalnimi šparoni. Trta tako lažje črpa iz tal mineralnost in pridelek se lepše razporedi. Grozdje je zato bolj koncentrirano in posledično bogatejše tudi vino.

Druga dva pred kratkim stekleničena aduta sta chardonnaya iz dveh različnih vrhunskih leg, prav tako letnika 2025, ki sta še na zorenju. »Ti dve vini nista združljivi, ker je eno nežno, drugo bolj kislinsko, zato ju bomo polnili ločeno. To sta elegantni vini za poleti in pozimi z nižjo vsebnostjo alkohola 12,4�%. Bili sta v bariku, vendar nista macerirani in prav tako v njiju ni stekel biološki razkis. Ne maram ʺlesenihʺ chardonnayev, temveč v chabli slogu,« podčrta izkušenejši kletar. Prav tako še čakajo, kaj bo nastalo iz merlota na zorenju.

Glavna naloga Aljoše je sedaj utrjevanje blagovne znamke Domain Corada na trgu. »Dobro vino na trgu opazijo, našo blagovno znamko smo na trgu testirali, da vidimo, če smo na pravi poti. Ker nimamo velikih količin, vin ne bomo ponujali od gostilne do gostilne, zato potrebujemo nekaj pravih prodajnih točk. Z rosejem smo že naredili preskok na slovenskem trgu in s takim tipom vina bi lahko prodrli tudi na tuje trge. Ena pošiljka je namenjena hotelu na smučišču v Sankt Moritzu, kjer ga bodo prodajali v magnum steklenici na snežni plaži. V Sloveniji pa smo prisotni v številnih znanih restavracijah. Rebula je zelo gastronomska in jo že prodajamo na italijanskem in hrvaškem trgu. Za prodajo pa je zelo pomembno, da ostaja slog vina enak,« sklene izkušen vinarski maček Aljoša Jakončič.