V skromnem letniku dragocena vsaka kapljica
Vinogradniki od Štajerske do Bele krajine so do 25. septembra, torej v dobrem mesecu, stisnili zadnje grozdje za vina letnika 2026. Večina ima v sodih 30 do 40 % manj mošta kot v lanskem količinsko znatno obilnejšem letniku, na kar je vplivala predvsem suša. Pričakujejo dobra bela in ponekod tudi nadpovprečno dobra rdeča vina, ki se bodo po predvidevanjih glede na skromne količine in visoke stroške pridelave do konca leta podražila.
Največji štajerski vinski kleti Puklavec Family Wines v Ormožu je letino grozdja zmanjšalo več naravnih dejavnikov: dve toči, suša in zlata trsna rumenica,ki jim vsako letu uniči 2- 3 % trt. Poleg tega so pridelali še 200 ton grozdja manj, ker so del površin na terasah lani vrnili državnemu zemljiškemu skladu. Tako obdelujejo sedaj še 470 hektarjev. Letošnjega grozdja so tako stisnili 40 % manj kot lani oz. 3,3 milijona kilogramov, pri čemer je 1,1 milijona iz odkupa.
»Suša je najbolj prizadela vinograde in vse sorte na lažjih, peščenih tleh na Litmerku in na Kogu. Prizadeti so bili tudi mlajši, do deset let stari vinogradi, teh imamo tretjino. Grozdje za penine, ki jim namenimo četrtino pridelka, smo začeli trgati že 17. avgusta in nadaljevali z aromatičnimi sortami. Zelo slab je pridelek najbolj poznega šipona, za renski rizling pa zadnja leta ugotavljamo, da mu je v naših krajih že prevroče, ker je bil najbolj prizadet,« nam je dejal enolog Luka Radiček. Mošti so letos bolj koncentrirani, vina bodo tudi bolj alkoholna, skupne kisline pa so dosegale med 6 in 7 g/l.Za grozdje plačajo povprečno 0,95 evra/kg oz. od 0, 82 do 1,10 evra/kg, del pogodbenikov nagradijo še z dodatkom za zvestobo.
V vinski kleti Verus, prav tako v Ormožu, so trgatev na 25 hektarjih svojih vinogradov za mirna vina začeli prav tako rekordno zgodaj, 20. avgusta. Po lanskem izjemno dobrem pridelku pričakujejo letos normalnega, to je med 90.000 in 100.000 litri vina. »Večino grozdja pridelamo v svojih vinogradih, da lahko sami nadzorujemo pridelavo, saj potrebujemo malo pridelka, a vrhunske kakovosti. Letos grozdja kljub dvakratni toči na manjšem delu vinogradov ne bo bistveno manj, ker imamo površine razpršene na več legah okrog Jeruzalema in Ivanjkovcev in tudi zelo nizko obremenitev po trti. Sušo je občutil le šipon na peščenih tleh, sicer pa trt ne razlistamo zaradi ohranjanja aromatskega potenciala v grozdju, kar je v naši vodilni sorti sauvignon zelo pomembno.
Razmerje med skupnimi kislinami, sladkorjem in alkoholom pa ujamemo s pravočasno trgatvijo, s čimer imamo z dolgoletnim delom na istih legah izkušnje. Poleg tega so starejše trte tudi veliko bolj odporne na stres. Vinarji pa moramo slediti zahtevam kupcev in zagotavljati enak slog vin tudi v vremensko zelo raznolikih letnikih,« je predstavil Božo Grabovac.Večino pridelka prodajo kot sveže vino, z izjemo modrega pinota, ki ga starajo pet in več let. Največ vin prodajo v gostinstvu v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Nizozemskem ter v Belgiji in Avstriji. Prodaja pa jim raste tudi na slovenskem trgu in na dvorišču. O višjih cenah Grabovac pravi, da so ta hip odprto vprašanje, saj distributerji vinarje pozicionirajo po svojih cenovnih razredih in z dvigom cen lahko tvegajo, da jih izločijo iz svoje ponudbe.
DRAGOCENA VSAKA KAPLJICA CVIČKA
Letošnje pridelovalno leto je bilo zahtevno in na koncu skromnejše tudi za vinogradnike KZ Krško, kjer v normalnem letniku odkupijo 1400 ton grozdja. Letos so ga pripeljali v klet le 903 tone oz. 36 % manj, zato bo dragocena tudi vsaka kapljica od 600.000 litrov cvička letnika 2026, je prepričan Jure Grubar, direktor in glavni enolog KZ Krško. »Iz svojih vinogradov na Sremiču nismo po toči odpeljali niti kilograma grozdja, zavarovalnica nam je priznala 100-odstotno točo. Trgatev smo začeli 26. avgusta in zaključili z modro žametovko 20. septembra. Pridelek modre frankinje je bil le polovičen, 40 % manj je tudi laškega rizlinga, ki ga je močno prizadela suša.«
Za grozdje bodo v KZ Krško plačali 0,6 evra/kg za cvičkove sorte in 1,10 do 1,20 evra/kg za sortna vina.
»Trgatev je bila tudi logistično zelo zahtevna, zato se zahvaljujemo kooperantom, ki še vztrajajo, veliko lažje je delati, če spoštujejo pravila vsi v pridelovalni verigi.«Nizke cene grozdja pa napovedujejo nadaljnje opuščanje vinogradov, ocenjuje Grubar. »Trg grozdja in vina v Sloveniji se je normaliziral, le pri cvičku se to nikakor ne zgodi. Letošnje leto je zelo zahtevno tudi za nego cvička, vsebina vsake cisterne je drugačna, mošti so tanični, koncentrirani, v njih pa sedaj čuvamo predvsem skupne kisline.«
Podražitve cvička bi bile glede na napol suhe sode in visoke stroške pridelave normalen odziv vinarjev na policah, česar pa naš sogovornik ta hip še ne more potrditi. Višjo ceno cvička si morajo pri trgovcih izboriti, kjer pa je prav pri tej vrsti vina veliko ponudbe pod ceno. »S tem izgubljamo rentabilnost, čeprav nam obseg prodaje raste.« Vendar pa bo na policah tudi dolenjski vinski svetlokrvnež najbrž prebil mejo petih evrov.
V SKLADIŠČIH BO SUŠA
Bela krajina pa je bila letos območje, kjer so sušo čutili najbolj, saj od 1. junija do septembra ni niti enkrat deževalo. Trgatev so izvedli v manj kot enem mesecu in jo sklenili 25. septembra z žametovko.
Ta suša se bo poznala do naslednje trgatve tudi v kleti, saj že lanski letnik za razliko od drugih delov države ni bil obilen, je predstavil Jure Štalcer, enolog v KZ Metlika. Letos so zato stisnili okrog 350.000 kilogramov grozdja, bistveno skromnejši, kar za tretjino, je bil pridelek modre frankinje in laškega rizlinga. »V kleti delamo butično in se trudimo iz ohranjenega grozdja narediti najboljše vino. To pomeni, da je odkup naročen, kmetje pripeljejo zadnja leta na določeno uro grozdje v zabojčkih, vsakega pregledamo, odkupujemo ga samo do 13. ure, nakar nadaljujemo delo v kleti.« Za grozdje so v KZ Metlika letos plačali okrog 0,60 evra za žametovko in med 0,80 do 1 evra/kg za ostale sorte, povprečna cena je tako 0,80 evra/kg.
»Iz ohranjenega grozdja se trudimo donegovati najboljše vino, skupne kisline so bile letos nizke, med 4 in 5 g/l, vsebnost sladkorja pa visoka, zato bodo vina alkoholno bogatejša. Za PTP metliško črnino bomo morali zato tipizirati z več alkoholno lažje žametne črnine. Lepo ohranjena pa je sadnost v aromatičnih sortah sauvignon in rumeni muškat. Kot enolog si želim, da bi bila v kleti zaloga vin uravnotežena, v obliki krošnje, tj. kakovostnih, zatem vrhunskih vin, ki se zaključi z ozko konico najboljših vin. Letos ni tako, ker je pridelka bistveno manj, zato bo suša tudi v skladišču. Vina bomo polnili in se z gostinci, ki jim prodamo večino vin, o dobavah dogovarjali sproti. Napovedovanje višjih cen je ta hip še nehvaležno, ker je to vezano na dogovore s trgovci, na trgu pa se bo poznal primanjkljaj belih slovenskih vin. Več pa bi se moralo govoriti tudi o etiki v vinarstvu – da kletar vino pripravi s čim nanj posegi, tako kot bi jih negoval zase,« sklene Štalcer.
