Družina Bric iz Vogrskega obdeluje 16 hektarjev zemljišč, ki so zaokrožena okrog domačije. Na 8,5 hektarja so vinogradi z vinsko trto, na 1,5 hektarja nasad namiznega grozdja ter na šestih hektarjih njive, na katerih pridelujejo poljščine za krmo za 30 prašičev, ki jih redijo za pršute in druge suhomesnate izdelke. Posestvo, ki ga vodi družina že več stoletij, tako združuje na tem koščku zemlje sredi Vipavske doline najprej kot Frlanova kmetija, danes pa pod novim imenom kot BRIC Wine & Relax, pridelavo namiznega grozdja, vrhunskih vin, ponudbo domače hrane s turističnimi nastanitvami in sprostitvijo. Starejša, zdaj že upokojena, gospodarja sta Ivo in Danila, družino mladega gospodarja Žana pa predstavljajo še žena Eva in hčeri Anika in Klara. Na kmetiji živi še Žanova sestra Ana, ki ima dopolnilno dejavnost peke peciva.

Posestvo je mladi gospodar Žan nasledil po študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani od očeta pred petimi leti, z njegovim prevzemom so povezane številne naložbe za posodobitev kmetije. Žan pove, da naložb ne bi bilo brez sredstev Skupne evropske politike, ki je njihovi kmetiji omogočila velik investicijski ciklus in posodobitev s sredstvi, ki so jih pridobili na razpisih za naložbe in razširitev turistične dejavnost.

Naložbam v sodobno opremo in tehnologijo je namenjena intervencija IRP 02 v okviru SKP 2023–2027, ki je nasledila ukrep M4.1 v prejšnji finančni perspektivi SKP. Ta je kmetiji Bric omogočil podporo pri posodobitvi kmetijskega gospodarstva, izboljšanju učinkovitosti in pogojev dela. Kmetija je pridobila sodobno vinsko klet in razširila še turistično dejavnost. Brez teh sredstev se za naložbe ne bi odločili.

Žan Bric je kot mladi prevzemnik kandidiral na razpisu Skupne kmetijske politike (SKP) v okviru intervencije IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki je namenjena podpori mladim pri prevzemu in nadaljnjem razvoju kmetijskih gospodarstev.

Frlanova kmetija je bila od nekdaj znana po pridelavi vina in sadja, saj so obdelovali na treh hektarjih 5000 breskev. Ko se je na drevesih pojavil neozdravljivi virus nekrotične obročkaste pegavosti, so se odločili za njihovo krčenje. Zato so poiskali novo dohodkovno rešitev za kmetijo v pridelavi namiznega grozdja. Veselje in znanje do te tržne niše je na vso družino prinesel oče Ivo, Žan pa je delo doma podprl še z veliko strokovnega znanja, saj je bila pridelava namiznega grozdja tako tema njegovega zaključnega dela na srednji kmetijski šoli v Novi Gorici kot na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je končal prvo stopnjo študija agronomije.

V SLOVENIJI ŠE NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST

Za pridelavo namiznega grozdja velja, da mora kmet delati kot vinogradnik in razmišljati kot sadjar, ta dvojnost pa je že tako značilnost vipavskih sadjarsko-vinogradniških kmetij. »Potencial za pridelavo namiznega grozdja v Vipavski dolini je tam, kjer so bili nasadi breskev, saj je tam urejen namakalni sistem in ljudje, ki znajo delati s sadjem in trto. Mladi se žal odločajo za druge dejavnosti, jaz pa sem se odločil zanjo, ker mi je oče dal zgled. Pridelava namiznega grozdja ima številne prednosti v primerjavi s pridelavo grozdja za vino,« poudari Žan. »V Sloveniji ni bilo nikoli resne pridelave, čeprav je kakovost slovenskega namiznega grozdja bistveno boljša, pridelano je z manj zaščitnih sredstev kot uvoženo iz držav EU ali iz drugih kontinentov. Namizno grozdje je tudi dražje od vinskega, zato prinaša višjo dodano vrednost po hektarju, višji so tudi hektarski donosi. Zahteva več ročnega dela, a na drugi strani ne zahteva drage kletarske opreme kot predelava v vino.Cenejša je tudi naložba v hektar vinograda za namizno grozdje na ravnici v primerjavi z vinogradom na strmi terasi. Poleg tega je na vinskem trgu EU kriza, zato se bodo v to pridelavo morda usmerili tudi vinarji.«

Pridelava namiznega grozdja je v Sloveniji še neizkoriščen potencial, ki ne zahteva drage vinske kleti, obvezno pa je namakanje; na kmetiji Bric imajo urejeno kapljično iz Vogrščka.

»Tehnologije smo se morali naučiti sami in tukaj bi nas lahko stroka bolj podprla. Sem član sveta zavoda KGZ Nova Gorica in na tem področju svetovalna služba ni opravila svoje domače naloge med pridelovalci. Na naši kmetiji smo jim pripravljeni marsikaj razložiti, ker vidimo v tej pridelavi velik potencial. Kmetijski svetovalci so na koncu le še administratorji, strokovnega dela ne opravljajo več. In ravno takšne prakse, kot je naša, bi morali prenašati med ljudi. Pa naj mi kdo reče, da zbirne vloge umetna inteligenca ne bo kmalu rešila bolje in z manj napakami kot kmetijski svetovalci, ki pa ne bodo imeli od koga prevzeti strokovnega znanja, ker ne grejo na teren med kmete,« kritično razmišlja Žan.

ODLOČITEV ZA SORTE S PEŠKAMI

Oče Ivo se je za namizno grozdje zanimal že od nekdaj in ostal neumoren do danes. Ko brska po spletu, njegovo pozornost pritegnejo predvsem japonske sorte namiznega grozdja. Te bi bilo zanimivo prenesti k nam, ker nimajo pešk. Na kmetiji na Vogrskem so leta 2012 posadili najprej poskusno med 10 in 20 trt številnih belih in rdečih sort in izbrali najbolj obetavne ter jih posadili leta 2013 na 0,6 hektarja. Vodilne sorte v vinogradu so sedaj bela victoria in prezentable ter rdeči black magic in muškat blue. Prednost so dali zgodnjim sortam in se tako izognili prekrivanju trgatve z vinskimi sortami. V poskusnem nasadu so posadili še 60 različnih tolerantnih sort, med njimi so zanimive julijan, arcadia, talisman, altai in oza katarina, ki pa je problematična, ker v pretoplih nočeh ne tvori barvil in namesto roza ostane rjavozelena in neprivlačna. Preizkušali so tudi perlon, a se zaradi velikih in nabitih jagod ni izkazal najbolje. Vsaka sorta ima zato nekaj dobrega in slabega, odvisno tudi od vremena. Kljub temu da je prodaja sort brez pešk lažja, se zanje niso odločili, ker so se zavestno odrekli uporabi zato potrebnega hormonskega pripravka giberelina, ki ustavi tvorbo pešk.

Žan razloži, zakaj, in to pojasni tudi kupcem: »Rastlinski hormon giberelin je kot droga, ko rastlini ustaviš njegovo dodajanje, začne hirati. Njegova uporaba v tujini je stalna praksa, povpraševanje po sortah brez pešk je veliko. Takšno grozdje je večkrat škropljeno. Mi smo ga letos škropili le štirikrat. Tudi proti gnilobi ga ne škropimo, saj je treba upoštevati karence teh sredstev, kar pa se časovno ne izide s hitrejšimi roki obiranja.«

DELATI KOT VINOGRADNIK IN RAZMIŠLJATI KOT SADJAR

Za sajenje so na ravnici pripravili tri parcele, ustrezne za namakanje, osnovna prst iz ilovice in gline pa bolje zadržuje vodo v izjemni suši, kot je bila letošnja. Na hektarju je posajenih 2700 trt, prevladujoča vzgojna oblika je dvojni guyot, pri delu sort pa enoramni kordon. Posamezne sorte potrebujejo za dober pridelek vzgojno obliko kordon na čepke (t. i. kordon speronato), kar so ugotovili šele skozi leta izkušenj. Trte za namizno grozdje so večje, povprečno večji je zato pridelek 10 kilogramov na trto oz. 20 ton na hektar. Pridelave namiznega grozdja ni brez namakanja, na kmetiji Bric je napeljano kapljično iz Vogrščka in letošnji pridelek je dober kljub izjemni suši. »Naša zemljišča so na eni najnižjih točk, priključeni smo na primarni vod in doslej z izjemo enega leta nikoli nismo ostali brez vode. Na vsaki parceli je hidrant, vodo za namakanje filtriramo, za grozdje mora biti čista. Prve izkušnje o namakanju smo dobili v okviru projekta občine Ajdovščina, za katerega so montirali v tla senzorje. Po letih je poraba različna, največja je od začetka do konca dozorevanja grozdja.

»Za namakanje porabimo 50 m³/ha tedensko oz. 200 m³ vode na mesec, kar nas stane 180 evrov za celo leto. Kapljično namakali in oroševali smo že breskve. Z rolomati namakamo tudi vse poljščine: koruzo, krmni grah idr. So kmetje, ki jim je to preveč in jim ni jasno, da to ni velik strošek in se na koncu povrne. Toda brez urejene namakalne opreme, ki je nekatere kmetije nimajo, je to problem,« predstavi težave v kmetijstvu v Vipavski dolini Žan Bric.

Pri pridelavi grozdja je zelo pomembno znanje. Pridobivanje tega jim omogočajo tudi projekti Skupne kmetijske politiki v letih 2023–2027, prek katerih so v poskusih spremljali medvrstne setve, sončne ožige na vinski trti in zaščito pred njimi.

Kmetija Bric je vključena tudi v projekt Strip, ki je financiran v okviru intervencije IRP38 – Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno. Projekt Strip – Sodelovanje, razvoj in prenos znanja v trajnih nasadih vključuje posodobitev in nadgradnjo merilne opreme za natančno spremljanje fiziološkega in biokemičnega stanja vinske trte ter sadnih vrst. Cilj te opreme je digitalizacija vinogradov, prilagajanje na podnebne spremembe (npr. sušni in vročinski stres) ter zgodnje zaznavanje bolezni.

Namizno grozdje pred škodljivci zavarujejo protitočne mreže, vendar ne vplivajo na dozorevanje. Hkrati ščitijo trto pred sončnim ožigom in spomladansko burjo, ki rada lomi mladike. Pod mrežo je manj zelenih del, a v celoti več ročnega dela zaradi večkratnega trganja, v glavnem ga opravijo ženske na kmetiji. Mreža ostane na trti do konca obiranja, ki se začne sredi julija in traja do septembra.

GROZDJE KUPUJEMO Z OČMI

In kdaj je grozdje zrelo? Ko zagrizemo v slastno grozdno jagodo, se nam ne zdi, da je ta najboljša že pravzaprav nekoliko kisla, pri vsebnosti sladkorja 16 Briksa (65 Oe). Najpomembnejše je namreč harmonično razmerje med grozdjem in kislino, ki daje svežino. Eva, ki v sezoni obira grozdje, pove, da ustrezno zrelost grozdja preverja v vinogradu s pokušanjem. Namizno grozdje pa deluje bolj sveže tudi zato, ker večje jagode vsebujejo več vode. Da si prihranijo delo, vse grozdje trgajo v končno embalažo že v vinogradu, grozdje pa skladiščijo v manjši hladilnici, kjer ga ohladijo na 4 ºC. Največji izziv je, kako ohraniti zeleno pecljevino, iz katere grozd črpa svežino, zato ostane v hladilnici največ 48 ur, preden pride do končnega kupca. Grozdje kupujmo z očmi, poudari naš sogovornik Žan, zato je izjemno pomemben izgled. Če bi šlo večkrat čez roke, bi lahko jagode iz grozdja odpadle. Pri izdelavi embalaže so se povezali z dolenjskim pridelovalcem Karlovčkom, mere običajnih zabojčkov za jabolka pa so prilagodili grozdju. Njihovi dvo- in petkilogramski zabojčki z napisom »Slovensko grozdje« so nekoliko višji.

Cena namiznega grozdja na drobno je 3,5 evra za kilogram. Letos so prodali ves pridelek na Primorskem, na dvorišču 40 %, ostalo pa manjšim trgovinam, na tržnicah in hotelski verigi. Del pridelka predelajo v marmelado in sok. V preteklosti so grozdje vozili tudi v ljubljanske vrtce, a v teh sedaj iščejo grozdje brez pešk, toda kupcev jim kljub temu ne zmanjka. Prav nasprotno, pridelovali bi ga lahko še številni drugi kmetje, saj ga v Sloveniji pridelamo le 167 ton na 33 hektarjih, uvozimo pa kar med 15.000 in 17.000 ton z vsega sveta.

SODOBNA OPREMA ZA SODOBNI SLOG VIN

Vino je po obsegu še vedno prva, po dohodku pa druga dejavnost na kmetiji, zadnji dve leti jo je že prehitel turizem. Vina stekleničijo od leta 1993 in temu žlahtnemu pridelku je bil namenjen tudi novi objekt s kletarsko opremo, nad katerim so sobe za goste.

Kmetija Bric je za opremo za vinsko klet kandidirala na sredstva SKP 2023–2027 na ukrepu IRP35 Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih pridelkov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj. Na razpisu so bili uspešni in sredstva prejeli lani.

Bele sorte malvazija, rebula, tokaj, pikolit ter chardonnay in sauvignon, ki ju zmanjšujejo, in na novo posajena poljšakica predstavljajo tri četrtine vinogradov. Od rdečih pridelujejo barbero, merlot in marselan kot alternativo cabernet sauvignonu, katerega vse bolj redči esca. Vinograde so v celoti pomladili v obdobju od 2014 do 2026 in za sredstva kandidirali tudi na razpisih za prestrukturiranje vinogradov. V letniku pridelajo 40.000 litrov vina, ki ga od jeseni 2023 negujejo v novi kleti. V njej so pomembna pridobitev novi vinifikatorji od 1000 do 4000 litrov s sodobnim hladilnim sistemom. Žanu omogočajo izvajanje stabulacije kot sodobnega postopka vinifikacije. Prvič jo je izvedel pred dvema letoma, ta pa prispeva, da vino deluje sladko, ima bolj definiran okus in večjo svežino ter je brez ostanka sladkorja. Izvede jo tako, da ohladi grozdni sok po stiskanju na 0 ºC in ga ohranja na grozdni pulpi v inertnih pogojih deset dni in meša. Potem ga razsluzi in sproži vrenje. Ta metoda je primerna zlasti za bela vina z 12 do 13 % alkohola. Žan, ki mu je oče popolnoma prepustil klet, pravi, da pridobiva novo znanje tako, da se uči iz svojih in tujih napak. Na trg dajo najprej bela sveža vina, ki odležijo nekaj mesecev v nerjavečih cisternah tudi na finih drožeh. Med njimi je tudi poln, saden rose iz barbere in marselana. V zorjeni liniji pa so tokaj, deset dni macerirana malvazija in rdeče sorte, ki zorijo eno leto v velikih lesenih sodih in pridejo na trg po treh letih. Med rdečimi sortami je najpomembnejša barbera ter na vrhu lestvice zvrst otelo iz tretjine barbere, merlota in cabernet sauvignona.

Doma prodajo že okrog 30 % vin, ostalo pa v gostinstvu po državi. Večja prodaja vin na dvorišču pa je tudi cilj glavne naložbe v turistično dejavnost, s katero se ukvarjajo na kmetiji že 20 let. Ta cilj že dosegajo, izvedbo pa so lepo povezali, saj lahko njihovi gostje, ki jim je namenjenih šest sob in bazen, iz savne vstopijo dobesedno naravnost v vinsko klet. Turistični del vodi Eva, največ gostov v sezoni pa prihaja iz Nizozemske, Belgije, Avstrije in Nemčije, zunaj sezone pa Slovenci in Italijani. Kmetija družine Bric je dobro izhodišče za številne slovenske naravne bisere. Ker bi radi podaljšali sezono, bodo bazen, ki privablja zlasti družine, pokrili, in začeli sezono že 15. marca in bo trajala vse do novembra, medtem ko lokalnim gostom ponujajo savne.

Delo z ljudmi je naporno, pravita Žan in Eva, a v teh letih so se naučili, da prihajajo k njim v stresu in komaj čakajo, da si pri njih naberejo novih moči.