Gorazd Bedenčič, Puklavec Family Wines

Darja Zemljič

Puklavec Family Wines iz Ormoža so s 470 hektarji vinogradov in lani pridelanimi 3,5 milijoni litrov vina prva štajerska in druga največja vinska klet v državi. Letošnji vinski letnik je bil količinsko najnižji v zgodovini tega podjetja, pridelali so manj kot dva milijona kilogramov grozdja ali med 30 in 40 % manj kot v povprečnem letniku. Kakovost vin letnika 2026 pa bo izjemno dobra, ocenjuje direktor Gorazd Bedenčič, ki je presedlal med vinarje pred sedmimi leti. Pred tem je bil direktor prodaje v Hofer Slovenija in Lidl Slovenija, med letoma 2016 in 2020 pa izvršni direktor Geaprodukta, zato ima zelo dober vpogled na vinarski sektor s trgovskega zornega kota. S selitvijo v vinograde in vinsko klet dobro ve, kakšno vino je treba ponuditi kupcem ter v to smer spodbuja ekipo sodelavcev, v kateri so tudi štirje enologi. Je tudi predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS. Bolj nenavadno je, da ga vino kot Ljubljančana izjemno zanima že od mladosti. Posvetil se mu je na številnih izobraževanjih ter potoval po svetovnih vinskih regijah, ki jih izbira glede na sorto vina.

ZA PFW 2026 IZJEMNO USPEŠNO LETO NA OCENJEVANJIH

Vinska klet Puklavec Family Wines je letos postal slovenski vinar leta na 52. ocenjevanju Vino Slovenija v Gornji Radgoni in dosegla enega največjih uspehov v svoji zgodovini. Njihov laški rizling, pozna trgatev 2026, je osvojilo prvih 100 točk v zgodovini ocenjevanja in dva šampiona, tri velike zlate medalje ter skupaj kar 45 medalj. Platino z istim laškim rizlingom so osvojili tudi na letošnjem Decanterju. Še tri zlate medalje so prejeli na AWC na Dunaju in zlato na ocenjevanju Mundus Vini.

NIHANJE KOLIČIN MED LETNIKI OTEŽUJE POSLOVANJE

Izjemna količinska nihanja med vinskimi letniki zelo otežujejo in negativno vplivajo na načrtovanje in poslovanje podjetja, predstavi Bedenčič pred martinovim, ko je bilo zaradi izjemno hitro zaključene trgatve v kleteh že povsod mlado vino.»Ko količinsko primanjkuje vina, enostavno ne moreš prodati dovolj za doseganje pozitivnega poslovanja. Predvsem so nam manjkale sorte, ki so ustvarjale dodano vrednost – osnove za penine, muškat otonel. Smo pa v klet dobili dovolj grozdja posameznih sort in imamo še dovolj vin preteklega letnika, da ne bo naslednje leto na trgu ničesar primanjkovalo.

Če pretvorim 350.000 trt s povprečno tremi kilogrami po trti, ki smo jih izgubili zaradi zlate trsne rumenice (ZTR), je to 700 ton grozdja oz. 0,5 milijona litrov vina, ki nam manjka vsako leto. Posledično moramo dokupiti 700 ton grozdja, kar nam za vsaj med 750.000 evrov do 800.000 evrov poslabša finančni rezultat.

Lani smo vrnili Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov 44 hektarjev teras, ker smo jih želeli spremeniti v vertikalo, a država temu ni bila naklonjena. Pridelava na terasastih vinogradih je bistveno dražja, zato je na njih smiselno pridelovati le vina višjega cenovnega razreda. V PFW pa imamo še vedno 65 hektarjev teras, kar je več kot dovolj za naša premium vina. S tremi stroji za obiranje grozdja strojno potrgamo 65 % grozdja.

Puklavec Family Wines je v letu 2025 s 115 zaposlenimi ustvarilo 15 milijonov evrov prihodka, pod črto pa so še vedno v negativnih številkah. Zaključek letošnjega poslovnega leta bo zelo odvisen od rezultatov prodaje konec leta, ki predstavlja med 35 in 40 % letne prodaje. Tako na domačem kot tujih trgih jim prodaja raste.

INŠPEKTORJI SO BREZZOBI TIGER

Ob vremenskih ujmah jemlje vinogradnikom pridelek zlata trsna rumenica. Pridelovalci so brez učinkovitih sredstev za njeno zatiranje nemočni v razmerah, v katerih imajo še visoke dodatne stroške s ponovnim sajenjem vinske trte.

»Na Ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da se zavedajo resnosti položaja, Združenje slovenskih vinarjev pri GZS, Vinska družba Slovenije in Zadružna zveza pa zelo enotno pravimo, da ne. Določeni so ukrepi, ki jih izvajajo inšpektorji, vendar so ti brezzobi tiger, v njih primanjkujedoslednosti. Ko pri ponovnem preverjanju ugotovijo, da po izdani odločbi za krčenje vinograda z ZTR ni izvedeno, bi morala imeti državna inšpekcija akcijsko ekipo in vinograd skrčiti na stroške lastnika ter mu samo poslati položnico. Inšpekcije tega ne morejo opraviti same, potrebno bi bilo širše sodelovanje z občinami. Če bi akcijska ekipa izkrčila deset vinogradov in izstavila račun, bi se to po Sloveniji razvedelo in bi jih začeli odstranjevati lastniki sami. Imamo veliko primerov, kako to izvajajo v sosednjih državah, pri nas pa tega ne izpeljemo. Tukaj smo vse organizacije enotne, da se mora to začeti izvajati v najkrajšem času, ker bo sicer izpad vinogradov zaradi ZTR usoden. V Sloveniji smo imeli v prejšnji ministrski ekipi sredstva za podporo odpravljanja posledic ZTR (nakup cepljenk), letos pa so ukrep podaljšali, denarja pa ni. Izplačila za leto 2026 in 2027 bodo šele konec leta 2027. Tudi zato bodo manjši vinogradniki obdelavo opustili.

Poleg inšpekcijskih ukrepov so kritična škropiva. Problem ZTR je na širšem območju EU, v Italiji so tudi učinkovitejša škropiva proti ameriškemu škržatu in sedaj s to boleznijo sobivajo. ZTR ne bo izginila, treba jo bo umiriti. V naših vinogradih smo v zadnjih štirih letih izgubili 350.000 trt, kljub temu da jih vestno obdelujemo. V njih se širi ameriški škržat iz neobdelanih vinogradov v okolici. Začetno žarišče je bilo Ljutomersko-Ormoških goricah, a sedaj tudi Radgonske gorice niso več manj prizadete. V Vinakopru so morali prav tako zaradi ZTR izkrčiti kar nekaj vinogradov. Na Dolenjskem je prisotna, edino območje, kjer še ni razširjena, so Goriška brda. Vinarji si ne želimo podpor za cepljenke, temveč pravilne ukrepe, saj je po sajenju potrebnih še pet let do osnovnega in deset let za kakovostno vino. Za vinogradnika je najtežje, ko ostane brez grozdja.«

ZNIŽEVANJE DELEŽA LITRSKIH STEKLENIC

Fokusposlovanja PFW se je zadnja leta preusmeril na penine in muškate. Polnitve penin (tako charmat kot klasičnih) so z naložbo v letu 2023 povečali na 800.000 steklenic. Kot odgovor na prodajne trende na slovenskem vinskem trgu močno zmanjšujejo količino vin v litrski steklenici, ki so predstavljala v preteklosti polovico, sedaj pa le še tretjino polnitev. Drugi dve tretjini predstavljajo buteljčna vina in penine.

V trgovinah PFW proda 70 % vin in 30 % v horeca sektorju. Vina v litrski steklenici, buteljčna vina in penine predstavljajo vsako po tretjino polnitev. Cilj je zmanjšati litrske steklenice na 15 % delež v prodaji.»Na vseh trgih dosegamo dobro količinsko in dohodkovno rast. Med 35 in 40 % izvozimo, prodaja na slovenskem trgu nam raste, enako na hrvaškem, ki je za nas najpomembnejši izvozni trg.«

Ali načrtujejo podražitev vin, kar bi bilo logično glede na izpad pridelka, vendar odvisno od dogovorov s trgovci, Bedenčič odgovori: »Stroški nam rastejo, vsako leto iščemo rešitve za optimizacijo proizvodnje. Toda na ceno energentov, škropiv, steklenic, embalaže nimamo vpliva. Višjih stroškov pa ni mogoče prevaliti na končnega kupca, ker posledično pade prodaja. Cena kakovostnih vin v litrskih steklenicah je sedaj okrog šest evrov, a ne zato, ker bi vinarji želeli več zaslužiti. Te cene so minimum, ker so enostavno stroški pridelave tako visoki. Menim, da velika večina v tem segmentu dela celo z izgubo. Vemo pa tudi, da obstaja cenovna meja, nad katero kupec ne bo kupil slovenskega, temveč cenejše tuje vino, in to se bo slej ko prej zgodilo. V razredu litrskih cenejših vin bodo brez določenih ukrepov države sčasoma prevladovala tuja vina, zato se mi iz njega zavestno umikamo in razvijamo premium vina, katerih prodaja raste v horeca sektorju.

NA TUJIH TRGIH STAVIJO NA AVTOHTONI ŠIPON

Na drugi strani se je zadnja leta izjemno povečal uvoz vin (po zunanji trgovinski bilanci 2024) na kar 30 milijonov litrov vina.

»Pa še ta številka je prenizka,« podvomi sogovornik. »To je problem, ki smo ga želeli rešiti z novim vinskim zakonom, a nam ni uspelo. Če primerjam s Hrvaško – Jutranji list javno objavi letno bilanco 100 najboljših hrvaških vinarjev. Pri nas so javno objavljene samo bilance d. o. o., teh nas je med vinarji le okrog 20, vsi ostali so registrirani kot kmetije. Vse sosednje države imajo jasno postavljeno zakonodajo in enake temelje za vse vinarje. V Sloveniji ni tako in posledično se lahko dogaja sivi uvoz. Le kako je namreč mogoče, da je kmetu grozdje uničila toča, klet ima pa polno? Če bi imeli za vse vinske kleti enaka pravila, takšno mešetarjenje z vini ne bi bilo mogoče ali v manjši meri, kar bi vinarski inšpektorji hitro zaznali. Z jasnimi pravili za male in velike v sektorju bi iz njega izločili tujke. Želimo si samo jasnih pravil, a na drugi strani ne čakamo na pomoč države, preživeti moramo na trgu.

Za vinarsko hišo PFW kot drugega največjega izvoznika vin v državi predstavljajo med 30 in 40 % prodaje tuji trgi.

»Evropski trgi – Nizozemska, Anglija, Skandinavija – so za nas najpomembnejši. EU je ogromno izvažala na Kitajsko, kjer so veliko vlagali v svojo pridelavo in ZDA, kjer pada že nekaj časa zaradi manjše porabe in carin. Cilj je povečanje izvoza. Zelo dobro delamo v Braziliji in glede na razmere presenetljivo dobro v Ukrajini.

V državah bivše Jugoslavije imajo raje slajša vina, v prodaji buteljčnih vin smo prvi tuji igralec na Hrvaškem. Sosednji trg je za nas ob Sloveniji najpomembnejši trg. V izvozu močno stavimo na avtohtoni šipon. Vsi imajo chardonnay, sivi pinot, zlasti v gostinstvu pa iščejo drugačnost in ta usmeritev se kaže kot pravilna. Šipon je težje prodajljiva sorta, a če imaš nekaj, kar se razlikuje od drugih, si bolj zanimiv. Vendar pa sredstev za promocijo na tujih trgih iz vinske ovojnice ni dovolj, vinarji so vložili za en milijon evrov zahtevkov, na voljo pa je samo 0,5 milijona evrov za leto 2026.«

Kaj bi bilo treba vključiti v kmetijsko politiko po letu 2028 za vinarski sektor, pa Bedenčič kot predstavnik največjih slovenskih vinarskih hiš izpostavi: »Želimo si stabilna sredstva za obnove vinogradov, podporo prodaji na tujih trgih. Še vedno nimamo krovnega telesa za generično promocijo slovenskih vin. Že večkrat je bilo na strani države rečeno, da bo primaknila pol sredstev zanj, če bodo vinarji prispevali enako. Menim, da na strani vinarjev to ni nobena težava, smo enotni, mora pa država to jasno storiti. Dejstvo je, da so vinarji Avstrije, Srbije, Italije na tem področju uspešni, ker ima vinogradništvo podporo in je strateška usmeritev države. Pri nas pa slepo sledimo nareku EU. Obseg vinogradov je zato padel pod 13.000 hektarjev in na sestanku pri kmetijskem ministru je naše združenje napovedalo, da bo v petih letih 1000 hektarjev manj, ker država ne ukrepa. Različne države vinogradništvo različno podpirajo. Ali je to strateška kmetijska dejavnost ali ne, pa je politična odločitev.