Desetmilijonska naložba za vina s furlanskih gričev
Vinska klet Zorzettig, Spessa pri Čedadu

Vzhodni furlanski griči oz. Collio Orientali del Friuli z več kot 2000 hektarji vinogradov so eno najbolj prepoznavnih vinorodnih območij Furlanije, z legami za najboljša bela vina. V celotni Furlaniji – Julijski krajini je sicer večina od 30.000 hektarjev vinogradov na ravnicah in slovenskim vinoljubcem nam je nekoliko nenavadno opazovati Goriška brda iz furlanskih ravnic navzgor. Morda vinogradnike na naši strani kdaj pa kdaj malce oplazi celo zavist, vedoč, da je za kapljice vina pri sosedih potrebnega veliko manj potenja. A vendar tudi na furlanski strani presneto dobro vedo, da nastajajo najboljša vina prav na valovitih gričih in v zavetju gozdov, s hladnimi nočmi in zelenilu narave.
Zato so posebej ponosni na naravni park Bosco Romagno med Čedadom, Prapotnim in Krminom, 53 hektarjev na državni ravni zavarovanega območja, ki objema tudi del vinogradov Zorzettig iz Spese pri Čedadu. Ta vinogradniško-vinarska hiša obdeluje 120 hektarjev vinogradov na območju Spesse, Ipplis, Prapotnega in Premariacco, a njihova najbolj mineralna in prepoznavna vina, kot so friulano, rebula in scioppetino, prihajajo prav iz vinogradov na zavarovanem območju. Da bi njihovo kakovost še nadgradili, so sredi septembra odprli novo sodobno vinsko klet pod imenom Vivo v vrednosti 10 milijonov evrov. Glavni cilj naložbe je kakovostni preskok in večji obisk vinskih turistov na dvorišču v regiji, ki je od nekdaj na prepihu, med slovanskim, romanskim in furlanskim svetom.

Tradicija družine Zorzettig je dolga. »Našli smo steklenice iz leta 1874, z ročno napisanimi etiketami, ki jih je pridelala moja družina,« je pojasnila Annalisa Zorzettig tujim in domačim povabljencem iz politične ter vinarske scene, med njimi smo bili tudi evropski pisci o vinih. Uradnega odprtja so se udeležili predstavniki oblasti: Francesco Lollobrigida, italijanski minister za kmetijstvo, prehransko suverenost in gozdarstvo, ter Matteo Zoppas, predsednik Italijanske agencije za zunanjo trgovino, ki spodbuja italijanski izvoz vin ter njihovo promocijo.
Vinska klet Zorzettig napolni 850 tisoč steklenic vin na leto, njen povprečni letni promet je pet milijonov evrov in ima 30 zaposlenih. Polovico vin izvozijo v kar 43 držav, najpomembnejše trge jim predstavljajo ZDA, Nemčija, Avstrija in Kanada. Podobno kot na slovenski strani Brd pridelujejo tako bele in rdeče mednarodne in avtohtone sorte. Svoj ugled gradijo na sortah rebuli in friulanu, ki predstavljata vsaka v kleti 20 %. Kot je znano, je slednja sorta furlanski zastavonoša, ki so jo kot furlanca poimenovali leta 2007, ker je tako določila EU po italijanski izgubi tožbe z Madžarsko za ime tokaj, pred tem je bila furlanski tokaj. Tretje in četrte ime te hiše pa sta avtohtona sorta scioppettino oz. pokalca, posajena predvsem okrog Prapotnega, in furlanski refošk – rdečepecljati oz. peduncolo rosso in pignolo.
IZ NEPOPOLNOSTI V POPOLNOST
»Posestvo Zorzettig so v sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja vodili trije bratje. Med njimi je imel največjo strast do vinarstva moj oče, ki je vodenje vinske kleti prevzel konec sedemdesetih let. Sedaj pa sloni na štirih generacijah žensk,« predstavi Analissa in pojasni, da nastajajo njihova vina takšna, kot so, zato ker si dovolijo in gredo čez proces nepopolnosti v popolnost. »Ne gre za poveličevanje nepopolnosti, temveč za zavračanje uniformiranosti in izražanje prepričanja, da kakovost zahteva nenehno prizadevanje za izboljšave. Ta pristop se odraža tudi v obeh linijah vin. Tenaci pooseblja odločnost tistih, ki obdelujejo zemljo s spoštovanjem in dolgoročno ustvarjajo vrednost. Myò, kar v furlanščini pomeni »moj«, pa predstavlja izbor vin, ki najjasneje izraža identiteto posestva.« Vina so z izbranih leg in vinogradov in natančno kletarjena, v središču te zgodbe je terroir.

Pojasnilo Analisse je mogoče razumeti kot razumevanje zakonov narave, ki jih ljudje dojamemo dokaj pozno ali nikoli. V furlanskih vinih pa so utekočinjeni in zato so edinstvena, slastna in podkrepljena z mineralnostjo. Ne morejo skriti svojega DNA, ki ga oblikujejo božanje vetrov z Jadranskega morja, alpski svet in severni vetrovi, ki brijejo čez furlanske in zato prezračene ravnice. Trte pa odganjajo iz prsti, ki jo lokalno imenujejo ponca. Njena značilna sestava so plasti laporja in peščenjaka, ki izvirajo iz sedimentnih usedlin nekdanjega morja. Te omogočajo dobro odvajanje odvečne vode, zagotavljajo odlične pogoje za rast vinske trte, skupaj z lego in podnebjem pa prispevajo k strukturi in mineralnemu značaju vin.
V VIVI VSE POD ENO STREHO
Vinar, ki stremi k vrhunskim vinom, potrebuje tudi vrhunsko sodobno opremo in prostor. »V zadnjih desetletjih se je klet Zorzettig širila in pridobila nove vinograde in prostore na različnih lokacijah, stiskanje ter stekleničenje je bilo zato razpršeno po različnih delih območja,« pojasnjuje Zorzettigova, ki se je odločila z družino za gradnjo nove vinske kleti pod imenom Viva.
To je podjetju omogočilo združitev proizvodnih dejavnosti, racionalizacijo postopkov in izboljšanje delovnih pogojev. Del obstoječe stavbe so vključili v novo prizidano krilo, medtem ko zgodovinska klet s sodi še naprej hrani starejše letnike in ohranja dediščino podjetja. Takšen pristop odraža eno temeljnih načel podjetja Zorzettig: kakovost vina je odvisna tudi od skrbi za ljudi, ki ga vsak dan soustvarjajo. V novi kleti je nova prevzemna postaja za grozdje s tremi stiskalnicami, nerjaveče cisterne z digitaliziranim, enotno vodenim hladilnim sistemom, večina v velikosti 10.000 in 20.000 litrov. V posebnem delu kleti so bariki za zorenje vin. Del kleti je tudi nova polnilnica z zmogljivostjo 4000 steklenic na uro, delajo pa običajno z zmogljivostjo 3000 steklenic na uro, doda zadnje leto nova moč v kleti enolog Antonio Lucarelli, ki prihaja iz Neaplja. Letos je podjetje začelo sodelovati še s toskanskim enologom Luco D’Attomo s ciljem poglobiti delo, poudariti značilnosti posameznih vinogradov in okrepiti sposobnost vin, da pristno izražajo svoj izvor. Nad kletjo je turistični del za sprejem gostov, vključno z Biblioteko, v kateri je izbor starejših letnikov vin.
Klet Viva je v celoti umeščena med vinograde. To ime je dobila, ker v vinogradih sredi zaščitenega območja skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti s čim bolj trajnostno pridelavo. Analissa Zorzettig, ponosna na pridobitev, pa pojasni: »Arhitektu sem dala le nekaj navodil: prostorne prostore, ki zagotavljajo kakovostno delo, dobro osvetljen prostor za polnjenje vina in široke hodnike za premikanje blaga. Poleg tega sem ga prosila, naj ohrani dvojni atrij v središču stavbe, ki omogoča čim bolj naravno uravnavanje vlage in prezračevanje. Zasnovali in zgradili smo vinsko klet z mislijo na ljudi, ki v njej delajo, vendar se zdi, kot da je bila ustvarjena tudi za življenje. Furlani se morda zdimo zadržani in sramežljivi, v resnici pa je gostoljubnost del naše narave. Vedno sem rada preživljala čas z gosti, gostinci in prijatelji, ki so prihajali na naše posestvo na degustacijo vin. Nova vinska klet nam bo omogočila, da bomo lahko gostili skupine do 25 oseb.«
Hkrati izrazi tudi realno zaskrbljenost, da bo imela ukoreninjena tradicija v prihodnosti manjše možnosti preživetja: »Prihodnost vina je v težkih časih, saj ga mlade generacije pijejo bistveno manj. Izziv so tudi podnebne spremembe na globalni ravni. Letos smo pridelali zaradi suše le 60 % količine normalnega letnika.«
MINERALNOST IN IZDAJAJOČI VONJ PO POPRU

Na štirih legah obdelujejo tudi sto let stare trte. Del tradicije Furlanije pa je tudi dvojnost – od nekdaj krmarijo med avtohtonimi in mednarodnimi sortami, ki so jih v ta prostor vedno prinašali od drugod. Razvojno pot od mednarodnih sort k avtohtonim je skozi zadnja desetletja naredilo tudi vinarstvo Zorzettig, ki nam jo predstavijo skozi vsebine kozarcev letnikov 2024 in 2025 na vodeni degustaciji na večer pred odprtjem.
Na mednarodni strani je sauvignon (2024, DOC) s cvetico pasijonke in drugega tropskega sadja. Iz te regije mu sledi v svetu zelo popularen sivi pinot (2025), ki ga označijo za lahkotnega, kot prvi poljub, a kljub temu mineralen. Sledi mu sadno cvetna in sveža, elegantno harmonična rebula. Ta sorta je poleg friulana (2024, DOC), ki velja za lahkotno vino za dnevno uživanje in je tržna uspešnica. Bivši tokaj je v glavnem prepoznaven po rahli grenčini olupljenega mandlja, harmonična kislina pa omogoča, da je nevtralna spremljava k hrani. Na višji ravni se pokaže potencial vinorodne Furlanije skozi zorjeno malvazijo, 2024 DOC (13 % alk.), ki združuje komponente sadnosti v cvetici in maslene note v okusu ter skladnost v daljšem odhodu. Za njo pa je že rdeči scioppettino iz Prapotnega z vonjem po belem in zelenem popru, pa gozdni podrasti, tleh, zeliščih. Prav ta sorta predstavlja avtohtono identiteto furlanskih vinarjev. Konkretnemu vinu pa zorenje v starem velikem sodu lepo podkrepi srednje tanično strukturo, zaradi katere lahko še nekaj let odleži v steklenici. Poslovi pa se celo z brinovimi smolastimi notami v nosu. Kot je jasno, znajo furlanski vinarji dobro veslati med mednarodnim in avtohtonim slogom vin, kar jim omogoča priljubljenost doma in utira pot tudi vinarstvu Zorzettig na mednarodne trge.

Sorta scioppettino oz. pokalca je dobila ime po tem, ker njena jagoda v ustih povzroči pok.Območje scioppettino oz. pokalce (tudi črna rebula) v obmejnem pasu je veliko okrog 50 hektarjev, zanjo pa veljajo posebna pravila stroge italijanske zaščitene označbe porekla DOC Friuli Colli Orientali – Schioppettino di Prepotto. Grozdje mora biti pridelano izključno v občini Prepotto. Druge sorte so lahko dodatek največ 15 %. Največji dovoljen pridelek je 7 t/ha oz. 49 hl vina/ha, gostota sajenje pa najmanj 4500 trt/ha. Trgatev mora biti ročna, vino imeti najmanj 12 % alkohola, obvezna je uporaba lesenih sodov, v katerih mora vino zoreti najmanj 12 mesecev. Prodaja je dovoljena šele septembra leto po trgatvi oz. četrto leto po trgatvi septembra za scioppetino Prepotto riserva.
