Kmetijsko zadružništvo bo za Slovenijo vedno zelo pomembno, saj imamo zaradi razgibanega reliefa majhne kmetije, ki nepovezane zaradi nekonkurenčnosti ne morejo preživeti. Slovenijo pa prav tako ogroža globalizacija in premoč kapitala, zato je zelo pomembno zavedanje o pomenu lokalne pridelave, samooskrbe in o vrednotah, kot so sodelovanje, solidarnost. Izzivi sedanjega časa niso veliko drugačni od tistih pred 150 leti, ko je bila v Ljutomeru leta 1872 ustanovljena prva hranilno-kreditna zadruga s poslanstvom preprečevanja propadanja kmetij. Ljutomer je bil konec 19. stoletja gospodarsko in kulturno med razvitejšimi v državi, hkrati pa pod močnim nemškim raznarodovalnim pritiskom.

Praznovanja ob tej visoki obletnici, ki potrjuje tudi trdoživost zadružništva, so se začela v okviru Splošne kmetijske zadruge Ljutomer že lani. Posvet pretekli četrtek pa je bil namenjen predstavitvi zbornika Zadružništvo na Slovenskem, v katerem je trinajst avtorjev predstavilo zgodovino in sodobne izzive zadružništva – ne le kmetijskega, temveč na vseh področjih gospodarstva in družbe.

Alojz Štuhec, predsednik SKZ Ljutomer – Križevci, je uvodoma predstavil, da sedanja največja prleška zadruga z več kot 200 člani odkupuje pridelke od kmetov, ki obdelujejo 3000 hektarjev, 100 hektarjev v zadružni lasti pa imajo v najemu kooperanti. Ko se je iz njihovih njiv poslovila sladkorna pesa, so začeli saditi buče in zgradili oljarno, olje pa tržijo po vsej Sloveniji. »Zadružništvo se je prebilo čez vse stranpoti in je čvrsto zasidrano v teh okoljih, naredilo je velike korake naprej, zato je tudi lokalna zadruga zastavila pravo pot. Ni le v pomoč kmetom ali zgolj trgovinska organizacija, temveč usmerja kmetijske trende. Zadruge tudi veliko pridelajo, v trgovinah pa so pridelki zadrug in družinskih kmetij.«

V Sloveniji brez tovrstnega povezovalnega elementa ne bomo obstali pod pritiski, ki jih prinaša globalni trg. »Kmet je na globalnem trgu, marsikatera druga dejavnost pa ne,« pa je poudaril Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. 

RAZGLEDANI KMETJE SO SE ZAVEDALI POMENA SODELOVANJA

Zadružništvo na Slovenskem skozi zgodovinsko prizmo so predstavili dr. Jože Osterc, dr. Franci Avsec, dr. Marta Rendela in dr. Matija Kovačič. Dobro organizirani rejci kasačev so bili pomemben vzrok, da je nastalo zadružništvo v središču Prlekije, razgledani kmetje pa so se zavedali pomena sodelovanja in uspeli preseči politične delitve. Leta 1908 je bila ustanovljena prva zadružna šola v Ljubljani, Krekovi nasveti pa so bili odločilni za razvoj zadružništva pred 1. svetovno vojno in med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni so oblastniki izkoristili zadruge za kolektivizacijo kmetijstva po sovjetskem vzoru (lastniki so morali lani vložiti zemljo), politična kampanja pa je bila povezana s pritiski na kmete v nasprotju z zakonom o prostovoljnosti. Kmetje se tem zadrugam niso čutili predani, zato tudi niso bile uspešne. Leta 1953 je država omogočila njihovo reorganizacijo in izstope. Po osamosvojitvi leta 1992 je zakon o zadrugah med drugim urejal vračilo zadružnega premoženja in sodelovanje zadrug v lastninskem preoblikovanju živilskopredelovalnih podjetij.

ZZS PREDSTAVLJA 14 % VSEH ZADRUG IN 86 % DOHODKA

V Zadružno zvezo Slovenije (po podatkih 2019) je včlanjenih 64 članic, in sicer 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug ter štiri podjetja. Zadruge povezujejo 13.208 kmetic in kmetov, zaposlujejo 2579 delavcev ter na leto ustvarijo več kot 660 milijonov evrov prihodkov. Kmetijske in gozdarske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, predstavljajo 14 % vseh slovenskih zadrug, 62 % vseh zaposlenih v slovenskih zadrugah ter skupaj ustvarijo 86 % vseh prihodkov slovenskih zadrug.

Goran Šoster, direktor Prleške razvoje agencije, je vpogled v zadružništvo sklenil z besedami, da smo ob poglabljanju v zgodovino šokirani, koliko podobnosti najdemo s sedanjim časom in ugotovimo, da se od preteklosti ni nič spremenilo. V 2. polovici 19. stoletja je imelo zadružništvo pomembno vlogo v socialnem smislu, ker je bila velika revščina. Tudi sedaj nam grozi revščina v obliki polarizacije družbe. Zadruge pa so v krizah bolj odporne, njihova življenjska doba je dvakrat daljša od podjetij in so svetal zgled tudi za prihodnost. 

V svetu je več kot 4000 zadrug, v Sloveniji pa več kot 300 kooperativ. Med večjimi jih je največ v Evropi, in sicer v Franciji in Nemčiji. V državah Severne in Južne Amerike je nekaj 100 zadrug, sledijo Japonska, zelo malo jih je v Aziji in Afriki. Po zadnjih podatkih ustvarijo vse zadruge 2000 milijard dolarjev prihodka, največje pa imajo tudi več kot 200.000 zaposlenih. V Sloveniji ima tri četrt zadrug nič ali enega zaposlenega, le 8 % pa več.

ZADRUŽNIŠTVO BI LAHKO BILO MODEL V CELOTNI DRUŽBI

Na okrogli mizi o aktualnih izzivih je Borut Florjančič dejal, da je zadružništvo po letu 1992 prevzelo »čevlje s težkim okovjem«, negativistični duh iz polpreteklosti deloma še obstaja. Ampak to ni glavni vzrok, zakaj ni bila dobro izpeljana reorganizacija zadružništva po osamosvojitvi. Čeprav so zadruge nastale za dobrobit članov, morajo imeti vse kot ostala podjetja, s katerimi na trgu konkurira kmet, sicer niso kos izzivom. Velikokrat pa se je zgodil tudi »nojev efekt« – da se bo kaj uredilo samo po sebi, a se je pri nekaterih zadrugah končalo s stečaji. Navkljub izzivom globalnega trga so zadruge razvile blagovne znamke in investirajo v predelavo, prihodnost, tudi digitalno, z usposobljenimi kadri.

Jadranka Vesel z Inštituta za socialno ekonomijo je dodala, da smo imeli po osamosvojitvi izjemno veliko možnosti za razvoj socialnega zadružništva, ker so za to obstajala sredstva EU, a tega nismo izkoristili. V Italiji, na Južnem Tirolskem in v Baskiji pa so majhne kmetije zelo uspešno ustanovile socialne zadruge.

Zadruge bi lahko bile model organiziranja tudi na energetskem področju, kar se že dogaja v Nemčiji. V Sloveniji obstaja že deset let na Ptuju zadruga, ki postavlja sončne elektrarne.

Je pa res, da je pri zadrugah včasih odločanje prepočasno zaradi načina upravljanja. In ko zaide zadruga v težak položaj, je vprašanje, če odreagira pravočasno. »Tako kot gredo v stečaj podjetja, gredo tudi zadruge. Ni si treba delati utvar, da obstaja super model. Na splošno pa jih gre v stečaj manj kot običajnih podjetij,« pa je sklenila dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete v Ljubljani.