Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je v petek na kmetiji v Selah pri Ratežu srečala s hrvaško ministrico za kmetijstvo Marijo Vučković. Ministrici sta izmenjali poglede o težavah z boleznijo vinske trte- zlato trsno rumenico in se pogovarjali o izkušnjah obeh držav pri porabi sredstev iz Programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014–2020.To je bilo prvo delovno srečanje obeh kmetijskih ministric

Ministrici sta najprej namenili pozornost zlati trsni rumenici – bolezni vinske trte, ki je razširjena na obeh straneh meje, pa tudi v več državah EU. V Sloveniji je bila bolezen prvič ugotovljena leta 2005 v slovenski Istri v okolici Kopra, kasneje je sledila najdba v vinorodni deželi Posavje in vinorodni deželi Podravje. Sledili so izbruhi v Istri, na Krasu in na Dolenjskem v okolici Novega mesta. Izbruhe so vinogradniki obvladali z izvedenimi ukrepi. V letu 2021 je prišlo do izbruha na območju Ljutomersko- Ormoških goric. Gre za največji množični izbruh zlate trsne rumenice v Sloveniji do zdaj. Za preprečitev poslabšanja stanja je v pripravi okrepitev dosedanjih ukrepov in sprejetje novih. Ministrica Šinko je v pogovoru o tej bolezni izpostavila, da sta za preprečevanje bolezni ključnega pomena izmenjava informacij ter sodelovanje. »Zlata trsna rumenica je bolezen, ki hudo prizadene vinograde. Imamo zelo velik problem s to boleznijo na območju Ljutomersko- Ormoških goric. Glede na to, da je položaj podoben tudi na Hrvaškem, sva z ministrico izmenjali izkušnje. Imamo tudi uradne osebe, ki delujejo na tem področju, in zelo dobro sodelujejo.
Velike težave z rumenico v Zagorju

Zlata trsna rumenica je bila na Hrvaškem prvič potrjena na vinski trti leta 2009 v Karlovški županiji. Od tam se je razširila še na druge županije. Zelo razširjena je na območju Istre, Zagreba, Varaždina in Krapine, kjer je prisotna skoraj v vsakem vinogradu. Intenzivnost pojava je od nekaj okuženih trsov, do vinogradov z več kot 70 odstotki trt,ki kažejo bolezenska znamenja. Razmejena območja na hrvaški strani, ki mejijo na Slovenijo, se ujemajo z razmejenimi območji na slovenski strani. »V vinogradništvu nadaljujemo dobro sodelovanje med ministrstvoma in med državama. Izmenjali smo izkušnje glede priprave osnovne dokumentacije, akcijskega načrta in aktov ter preučili možnosti skupnih aktivnosti. Govorili smo tudi o pilotnih aktivnosti, ki jih pripravljamo, pa tudi o programu, ki ga je Hrvaška pred dvema letoma izvajala v Istri na državnem zemljišču, ki je bilo dolga leta okuženo z zlato trsno rumenico. Predstavili smo tudi pilotne aktivnosti, ki jih trenutno izvajamo v međimurski županiji.«
Odobrenih 95, izkoriščenih 73 odstotkov sredstev EU
Ministrici sta govorili tudi o izkušnjah o črpanju sredstev iz PRP za obdobje 2014–2020. Slovenija in Hrvaška sta v stopnji izplačil s 70 oziroma 71 odstotki izenačeni. Slovenija ima v okviru PRP 2024–2020 na podlagi zadnje spremembe programa na voljo okvirno 1,5 milijarde evrov sredstev, izvajamo skupno 16 ukrepov. Do 31. decembra 2022 je bilo skupaj za vse ukrepe in prednostna področja odobrenih več kot 1,4 milijarde evrov sredstev (kar predstavlja skoraj 95 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev) in izplačanih več kot 1,1 milijarde evrov (kar predstavlja več kot 73 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev programa).
V letu 2021 je Evropska komisija potrdila dvoletno podaljšanje obdobja izvajanja programa do konca leta 2025, sočasno pa odobrila tudi dodatno pomoč v višini 73,3 milijona evrov sredstev iz naslova Evropskega načrta za oživitev gospodarstva. Iz tega naslova je Slovenija do konca leta 2022 odobrila 73,9 odstotka sredstev.
«Z ministrico sva ugotavljali, na kakšen način lahko izkoristimo sredstva, ki so nam še na voljo iz iztekajočega se PRP. Slovenija ima iz prejšnje perspektive izkoriščenih okoli 73 odstotkov sredstev, medtem, ko je odobrenih 95 odstotkov sredstev. Iz sredstev za oživitev gospodarstva iz leta 2021 pa je izkoriščenih nekoliko manj sredstev, precej jih torej še lahko izkoristimo. Dotaknili sva se tudi strateških načrtov skupne kmetijske politike, ki sta za obe državi izziv, ker ta načrt letos prvič izvajamo. Vsega, kar se lahko v praksi zgodi, nismo mogli predvideti. Pojavljajo se določene zadeve, ki jih bo potrebno spremeniti. Tako smo na obeh straneh, slovenski in hrvaški, razmišljali, da bomo strateška načrta posodobili,« je povedala ministrica Šinko.
Ministrica Vučković pa je o stanju črpanja sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 izpostavila, da je mela Hrvaška odobrenih približno 90 odstotkov sredstev, do danes pa so jih izplačali okoli 70 odstotkov. Strateški načrti skupne kmetijske politike obeh držav je bil v večjem delu pripravljen še pred krizami, s katerimi so se soočili v kmetijstvu v zadnjem času in ki so zahtevale številne odzive.