V Sloveniji imamo v ekološki pridelavi 864 ha vinogradov ( po podatkih MKGP 2021) med ekološkimi vinogradniki pa prevladujejo družinske kmetije. Ker pa pričakujejo pivci na trgu vse več ekoloških vin, se v svetu tudi večje vinarske hiše vsaj z delom vinogradov vključujejo v ekološko pridelavo za prestižne polnitve.
Tem smernicam se postopno pridružujejo tudi večje slovenske kleti, saj so v Kleti Brda letos vključili v ekološko pridelavo deset hektarjev pri kooperantih na devetih kmetijah. V teh vinogradih pridelujejo rebulo, cabernet sauvignon in chardonnay. » Naša odločitev je predvsem posledica zahtev trga, ki pričakuje tudi ekološka vina. V eko pridelavo bi lahko vključili še več vinogradov , če ne bi obstajala ovira , da se je potrebno vključiti z celotnim GERKO-m oz. eno sorto v celoti, ki pa je lahko posajena na več legah. Vsekakor pa bomo prihodnje leto preusmerili v ekološko pridelavo še več površin kot letos. Vinogradnikom pri tem težjem načinu pridelave pomaga naša tehnološka služba, pridelovalci pa lahko za ekološko grozdje pričakujejo nekoliko višje cene. Prva ekološka vina iz naše kleti pa bodo na trgu čez tri leta, je dejal Goran Jakin, vodja svetovalne tehnološke službe v največji briški kleti.
Z hektarjem in pol od skupaj okrog 600 ha, kolikor jih obdelujejo, so se vključili v eko pridelavi tudi na posestvu Vinakoper in sicer s sorto marselan na Debelem rtiču. Tudi Jadran Sever, vodja vinogradništva je najprej izpostavil omenjeno administrativno oviro, saj si ne morejo privoščiti, da bi šli v eko z eno sorto, ki jo imajo na nekaj deset hektarjih. Prvi ekološki marselan pa bo na trgu čez dve do tri leta.